S Krasa in Brd v NYT

Zadnji ponedeljek v letu je znameniti ameriški dnevnik New York Times posvetil članek maceriranim belim vinom (oranžnim vinom), v katerem je omenil pomembno rastišče na stiku Slovenije in Italije ter izrecno omenil pet zamejskih vinogradnikov: Gravnerja, Radikona, Škerka, Vodopivca in Zidaricha.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

Članek z naslovom Oranžna vina: kaj in zakaj je napisal Eric Asimov, vinski kritik ameriškega dnevnika in urednik številnih rubrik z vinsko tematiko ter nasploh eden večjih ameriških poznavalcev vin z vsega sveta.

Asimov je ameriškim bralcem predstavil bela macerirana oziroma oranžna vina. To pravzaprav počne že kar dolgo, med drugim je pisal tudi o slovenskih maceriranih belih vinih, njegova favorita med tukajšnjimi pridelovalci sta briški kleti Kabaj in Movia. Tokrat je bralcem predstavil tehnike pridelave in izpostavil tri italijanska vina, omenil pa je tudi težkokategornike z italijanske strani Brd in s Krasa.

Pred dvema desetletjema so bila oranžna vina skoraj neznana, a tehnika pridelave tovrstnih vin sega nekaj tisoč let nazaj, je poučil in nakazal proces maceriranja na kožicah grozdnih jagod, kar da belemu vinu temnejšo, oranžno barvo. Tovrstno vino je še vedno nišno, saj še ni v domeni velike vinske industrije, tudi zato ne, ker je postopek vinifikacije prav poseben. Zadnja leta je mogoče steklenice tega vina najti v dobrih vinotekah, pa tudi v z vinom specializiranih trgovinah, piše avtor.

Asimov je v članku omenil pomisleke nekaterih “profesionalcev”, ki so “napadli oranžna vina, češ da so le modna muha”. Odgovoril jim je s predstavitvijo treh italijanskih vin iz kleti Montedinoli (Toskana), Monastero Suore Circensi (Lazio) in COS (Sicilija) z navedbo njihovega ameriškega distributerja.

V Italiji so macerirana vina znana, pridelava pa izvira iz Gruzije, je dodal Asimov, ki je izrecno poudaril, kje se je pridelava maceriranih vin v novejšem obdobju še najbolj razvila: “Začela se je na tistem koncu severovzhodne Italije, kjer se Furlanija Julijska krajina sreča s Slovenijo,” in nato povabil bralca: “Poiščite vrhunske pridelovalce, kot so Gravner, Radikon, Škerk, Vodopivec in Zidarich. Njihova vina, vključno s steklenicami iz Gruzije, bodo morda zahtevna zaradi visoke stopnje taninov in bodo različna od vseh drugih belih vin. A mnogokrat so nadvse prijetna.”


Najbolj brano