Kraški okusi le od daleč

Potem ko je prvi val epidemije odnesel spomladanski del Meseca kraške kuhinje, so se na Krasu še bolj zavzeto pripravljali na jesensko izvedbo. Naslovili so jo Divji okusi Krasa. A bo tudi od te ostalo le nekaj ščepcev okusov, večinoma na daljavo.

Kraško gmajno zaznamujejo edinstvene naravne in kulturne posebnosti. Med kulturne nedvomno spada gradnja kamnitih gradišč, kasneje pa suhozidna gradnja, ki sega od enostavnih zidov do kamnitih hišk. V naravi, čeravno zelo skopi, pa so znali Kraševci najti mnogo koristnega, od plodov brinja in drnulj do divjih špargljev, šetraja in drugih divjih zelišč. To je želelo predstaviti društvo Planta že spomladi v sklopu prireditve Divji okusi Krasa, a so jo zaradi epidemije prestavili na jesen. “Želeli smo narediti prireditev, ki bi vtkala spoznanja, znanja in recepte naših prednikov v nove jedi in nove zgodbe okusov in doživetij kraške gmajne,” pravi Sandra Pelicon, predsednica društva Planta.

Ne samo delavnice o zeliščih (na fotografiji), v sklopu akcije Divji okusi Krasa so načrtovali tudi potep po kraški gmajni, a bo moralo vse to počakati na boljše čase.

Eden ključnih dogodkov - celostno doživetje kraške gmajne, bi se zgodil danes, a bo zaradi epidemioloških razmer ostala le spletna delavnica. V okviru projekta Kaštel bodo tako danes ob 17. uri preko zooma spregovorili o tem, kako znanja o zeliščih, užitnih rastlinah in plodovih vključiti v vsakodnevno uporabo in kako dediščino gmajne približati turističnim doživetjem. Prijave so možne do popoldneva na elektronski naslov drustvo.planta@gmail.com, od koder bodo prijavljeni prejeli povezavo in navodila za uporabo aplikacije zoom.

Delavnico bo vodila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja in zgodovinarka Inštituta za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU, na njej pa bodo spregovorili Sandra Pelicon, ki bo delila nekaj izkušenj o vzdržnem razvoju kraške kulinarične dediščine, Astrid Švara, mag. geologije in mlada raziskovalka z Inštituta za raziskovanja krasa pri ZRC SAZU o kraških zidovih, Ivanka Strnad, poznavalka kraških zelišč in drugih užitnih rastlin ter Ljubica Tavčar Bandelj, predsednica Gobarskega društva iz Sežane, ki se že 46 let trudi za ozaveščanje o užitnih in neužitnih gobah s Krasa. Astrid Prašnikar, vodja projekta Kaštelir, pa bo spregovorila o prazgodovinskih gradiščih oziroma kaštelirjih in etnobotaniki za trajnostni turizem in razvoj podeželja - od Krasa preko Brkinov, Čičarije in Istre do Kvarnerja. Program bodo popestrili kratki dokumentarni filmi z razmišljanji starejših Kraševk in Kraševcev avtorja Marijana Zege.

Po načrtu bi v sklopu akcije Divji okusi Krasa prav ta konec tedna odprlo vrata nekaj turističnih kmetij in gostiln na Krasu s tipičnimi jesenskimi jedilniki s poudarjenimi divjimi okusi Krasa. “Vendar se ni izšlo. Žal moramo vse seliti na splet. Novembra bomo pripravili še eno delavnico, na spletu bomo objavili tudi nekaj receptov. To ne bodo recepti jedi, ki bi jih ponujali gostom, temveč enostavnejši recepti, da jih bodo ljudje, ki bodo zdaj več doma, lahko pripravili sami. Da bodo vsaj tako okušali Kras,” pravi Katja Skok iz društva Planta. Po spletu oziroma elektronski pošti bodo nadaljevali tudi prodajo spominka Kraška gmajna v šalčki, za katerega so pred kratkim prejeli priznanje Turistične zveze Slovenije.

---