Izkoristek vitamina D

Zvesti bralci že vedo, da sem o vitaminu D letos spomladi že pisala. Bilo je nekako v pripravah na poletje in v luči že nekoliko zrahljanih koronskih ukrepov, ko so mnogi že silili na morje ... Poletje bo kmalu le še spomin, a vitamin D ni izgubil prav nič svojega pomena. Zlasti za okrepitev imunskega sistema pred jesenjo in zimo.

Pred desetletji so nas v šolah učili, da je vitamin D pomemben za kosti in smo ga mlade mamice dajale svojim dojenčkom in malčkom, da bi preprečile rahitis in druge težave s kostmi. Medtem je znanost naredila velik korak naprej in šele sodobne izpopolnjene elektronske naprave so omogočile, da danes vemo veliko več, kaj se dogaja v naših celicah. Nekoliko presenetljiva so bila odkritja tudi o vlogi vitamina D v njih. V celičnih jedrih je kar približno 50.000 genov, ki nadzorujejo in usmerjajo našo presnovo. Posledično tudi imunski sistem.

Brez sonca ni vitamina D

Te raziskave so tudi omogočile, da znanstveniki vedo več, kako pravzaprav v celicah nastajajo bolezni in kako jih je mogoče zdraviti. Odkrili so tudi, da je naše življenje precej bolj povezano z vesoljem, pa ne samo naše, marveč življenje na Zemlji sploh. Ritem dneva in noči, nenehna menjava svetlobe in teme je pred milijardami let botrovala nastanku prvih oblik življenja, ki se je potem razvijalo do danes in se bržkone še razvija.

Prav zaradi teh dejavnikov je nastala tudi molekula vitamina D in “'modrost narave”' je poskrbela, da vitamina D ne moremo uživati v enaki meri kot druge vitamine, ki jih pridobimo s hrano, marveč ga moramo pridobiti s sončno svetlobo. Če bi ga lahko pridobili s hrano, potem ne bi potrebovali sončne svetlobe. Tako pa lahko lahko mirno zapišemo aksiom, da brez Sonca in sonca ni življenja. Gibanje oziroma bivanje na soncu, v naravi, je torej še kako pomembno.

Sončna svetloba potrebuje osem minut in 20 sekund, da nas “zadane”, toda nato molekule vitamina D potrebujejo kakšen dan, da prodrejo v kri. Zdaj pa že v osmih sekundah pridejo v vse celice, kjer začnejo opravljati svojo vlogo, povezano s presnovo. Dobro je vedeti, da molekulam vitamina D ni potrebno iskati “vizuma” za vstop v celice, marveč imajo svojevrstno “diplomatsko pravico” in lahko nemudoma, brez ovir, na celični membrani vstopijo vanje in v gene. Vse druge hranilne snovi, tudi vitamini, namreč lahko vstopajo v celice samo prek receptorjev, ker zaradi “postopkov na meji” traja več časa.

In zakaj je ta hitrost vitamina D tako pomembna? Ker je vitamin D, podobno kot vitamin A in ščitnični hormon, tako imenovani transkripcijski ali prepisovalni faktor. Preprosto rečeno, ustvarja nekakšne sheme ali predloge, na katerih iz različnih aminokislin v celicah, pridobljenih iz beljakovinske hrane, nastanejo človeku lastni proteini oziroma beljakovine, ki gradijo naše telo. In vsako sekundo v telesu nastane okrog 500 milijonov takih novih beljakovinskih molekul.

Funkcije vitamina D

Njegova vloga za kosti in zoper osteoporozo je vsem dobro znana. Na kratko: vitamin D je nujen za absorpcijo in vgradnjo ter zadrževanje kalcija v kosteh. Ker pomanjkanje vitamina D spremeni presnovo mineralov v telesu, lahko njegovo pomanjkanje povzroči nizko mineralno gostoto kosti in poveča tveganje za zlome in osteoporozo.

Vitamin D ima odločilen vpliv na imunski sistem, saj pospešuje nastajanje obrambnih celic v timusu in tistih, ki uničujejo rakaste celice. Odgovoren je tudi za aktivacijo imunskega sistema in preprečevanje morebitnih motenj, ki bi privedle do napačnega imunskega odziva. Prav tako preprečuje pretvorbo zdravih celic v rakaste in te tudi uničuje.

Vitamin D spodbuja rast živčnih celic in nastajanje živčnih prenašalcev. Deluje proti depresiji in uravnava ravnovesje kalcija v živčnem sistemu. Povedano preprosto: preprečuje demenco. Najnovejše raziskave tudi kažejo, da vitamin D preprečuje nastanek skleroze multipleks. Ugotovili so tudi, da je ta vitamin zelo koristen za preprečevanje bolezni srca in ožilja.

Dobro je vedeti: pomanjkanje vitamina D se kaže kot izpadanje zob, vnetje dlesni in oslabelost mišic ob sočasnem otekanju sklepov. Močno opazne so spremembe počutja. Ljudje postanejo razburljivi, razdražljivi, potrti, črnogledi in nespeči ...

Kako do vitamina D?

Najhitreje in najlažje z razumnim gibanjem in bivanjem na soncu. Vendar moramo vedeti, da se nastajanje vitamina D povsem ustavi, ko porjavimo. Zdrava je zato samo zmerna porjavitev. Po 65. letu starosti se nastajanje vitamina D zmanjšuje in je kmalu za polovico manjše kot pri dvajsetih letih. Prav tako je nastajanje vitamina D pogojeno z zemljepisno širino in letnim časom; torej z upadnim kotom sončnih žarkov. Tako ga na primer Eskimi na severu ne dobijo dovolj, a ga nadomestijo z nenehnim uživanjem rib, v katerih je vitamin D. Po dodatnih virih tega vitamina pa moramo posegati tudi mi, če sodimo med starejše državljane.

Vitamin D je topen v maščobah, zato ga dobimo v živalskih maščobah, največ v ribah, potem v polnomastnem mleku, sirih in drugih mlečnih izdelkih. Zato se nikar ne izogibajmo maščobam, saj se to prej ali slej grdo maščuje v obliki osteoporoze in zlomov kosti na stara leta. Med ribami imajo največ vitamina D: jegulje, slaniki, sardele, losos, skuše in tuna. No, dober vir vitamina D so še ribje olje in jajca, kjer se skriva v jajčnem rumenjaku. Izkoristljivost vitamina D povečamo z sočasnim uživanjem živil z vitaminoma A in C, holinom in fosforjem.


Najbolj brano