Hrana za študente

Vsi vemo, da ni vseeno, kaj jemo, in da ima to, kar zaužijemo, neposreden vpliv na naše počutje, voljo do dela in učenja. Izbira je pravzaprav naša ... Včasih po obroku ne moremo nič - ne misliti, niti se premikati. Spet drugič smo poskočni, dobrovoljni in močni, da bi gore premikali.

Telesno moč pridobimo z energijo, voljo, odločnost in vztrajnost pa s snovmi, ki okrepijo delovanje naših možganov. Te dni sem slišala, da se začenjajo maturitetna preverjanja, poleg tega pa vem, da šolarji pišejo kar naprej šolske naloge. Nekaj študentov sem celo opozorila na skrivnost vmesnih prigrizkov, ko jemo večkrat na dan, po malo. S tem uravnavamo sladkor v krvi in zagotavljamo, da ta ne niha veliko.

Vmesne malice

Vmesne malice so veliko bolj pomembne, kot mislimo, saj hitro preprečijo lakoto v možganih, ko ti zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujejo. Ob pomanjkanju možgani preklopijo na varčevalni program: upočasnijo prebavo in presnovo ter tvorbo in porabo energije. To je naravni pojav, saj skušajo možgani zaščititi telo pred samouničenjem in zmanjšajo delovanje vsega, kar ni nujno za življenje. S tem zmanjšajo tudi vse gibalne sposobnosti, ki temeljijo na uporabi moči in energije ter umske sposobnosti, zlasti razmišljanja in odločanja.

Ni treba veliko, da možgane prepričamo, kako skrbimo, da bodo nenehno dobivali vse potrebne snovi. Če bodo možgani v krajših časovnih presledkih dobili sporočilo o vnosu hrane, potem ne bodo vklopili varčevalnega programa in mi bomo delovali s polno močjo, fizično in psihično.

Skrivnost je načelo zmerne sitosti. To je tedaj, ko je v telesu vedno nekaj hrane za prebavo in presnovo, nikoli pa ne napolnimo želodca do konca. To najlažje dosežemo z vmesnimi obroki. Pa na zajtrk kot na najpomembnejši obrok dneva ne smemo pozabiti.

V vmesne malice moramo nujno vključiti najprej beljakovine. Te zagotovijo daljšo stopnjo sitosti, vendar ne obtežijo želodca. Zraven morajo biti vlaknine, ki dajejo volumen, zato smo hitreje relativno siti. Vlaknine najlažje vnesemo skupaj z ogljikovimi hidrati, na primer polnovredni kruh, ki ima obilo vlaknin. Pri maščobah moramo paziti, da zaužijemo take s kratkimi ali srednje dolgimi maščobnimi kislinami. Sem sodijo polnomastni jogurti, siri, dobra hladno stiskana rastlinska olja, maslo, kuhano maslo in smetana.

Nekaj primerov vmesnih malic: jabolko in košček sira na tanki rezini polnovrednega črnega kruha; grški jogurt z jagodičjem; primorska pomaka: oljčno olje, sol, poper, česen, peteršilj ter nariban ali nadrobljen parmezan na koščku polnovrednega kruha; pomaka za energijo: tri olja (lešnikovo, orehovo in oljčno), solni cvet, poper, česen, zdrobljeni mandlji, strti orehi, limonin ali limetin sok, polnovredni kruh za pomako; fižolov namaz: v mešalniku zmešamo (zmiksamo) kuhan rdeč fižol, dodamo rdečo papriko, ščepec čilija ali raznobarvni poper, kislo smetano, tudi žlico sladke smetane, solni cvet ter polnovredni kruh.

Zajtrk je pomemben

Z zajtrkom moramo zagotoviti vsaj četrtino dnevnih potreb po hranilih in 33 odstotkov potreb po energiji. Pri zajtrku moramo dobiti dovolj ogljikovih hidratov; ti se razgradijo do glukoze, ki je gorivo za možgane. Nekaj primerov zajtrka z jajci: kuhano jajce razpolovimo, odvzamemo rumenjak, ki ga uporabimo za nadev.

> rumenjak zmešamo s polnomastno skuto, zmletimi orehi in sesekljanimi zelišči (peteršilj, drobnjak, majaron, bazilika), dodamo nekaj kapljic mleka in ščepec soli.

> rumenjak zmešamo z naribanim sirom in korenčkom ter zmletimi lešniki, dodamo sol in poper.

> rumenjak zmešamo s polnomastno skuto, sesekljano rdečo sladko papriko in česnom ter pretlačenim avokadom, dodamo limonin sok, malce mleka in ščepec soli.

> rumenjak zmešamo s pretlačeno tunino, ali sardelo, ali prekajenim lososom, dodamo malce skute, sol, poper ali druge začimbe po želji. Okrasimo z limonino rezino, narezanimi oljkami, s paradižnikom češnjevcem, z vrtno krešo, peteršiljem in podobno.

Hrana za krepitev inteligence

Maščobe krepijo inteligenco, vendar je treba vedeti, katere! Odločilne za možgane so orehi, lešniki, mandlji, pistacije, sončnična semena in olja iz njih. Od vitaminov B kompleksa potrebujemo zlasti vitamine B1, B2, B3, B5, B6, folno kislino B9 in B12. Vse to dobimo v rdečem mesu, pivskem kvasu, polnovrednem žitu ... Vitamini A, C in E so antioksidanti, pomembni za dober spomin. Mineral cink krepi hitrost razmišljanja, magnezij pa spodbuja pretvorbo ogljikovih hidratov v glukozo, v hrano za možgane. Železo je odločilno za dolgoročni spomin, bor pa spodbuja kratkoročni spomin. Pomembni so tudi: mangan, natrij, kalij, kalcij in tudi fosfor. Jejmo jagode, češnje in jagodičje z mlečnimi izdelki ...

Recepti za krepitev možganske aktivnosti

> Juha za logiko: na oljčnem olju popražimo rdečo čebulo, česen, narezano bučo hokaido, korenček in peteršilj; zalijemo do deset minut kuhamo na zmernem ognju. Zmiksamo z mešalnikom. Popramo, solimo in začinimo po želji. Ponudimo s popečenimi kruhovimi kockami.

> Sadni frape za hitrejšo misel: zmiksamo borovnice in drugo jagodičje z banano, medom in mlekom. Lahko oplemenitimo s cimetom in nekaj kapljicami limoninega ali pomarančnega soka. Ponudimo hladno.

> Lešnikov posladek z datlji za zbranost: potrebujemo 100 gramov masla, 4 jajca, 140 gramov sladkorja in prav toliko moke, pol pecilnega praška, 100 gramov mletih lešnikov, 70 gramov narezanih datljev in 50 gramov koščkov temne čokolade, šilce ruma. Maslo vmešamo s štirimi rumenjaki in sladkorjem. Dodamo sneg iz štirih beljakov, prilijemo rum ter stresemo moko in pecilni prašek, dodamo lešnike, mandlje in koščke čokolade. Dobro premešamo in pečemo v modelu za pecivo okrog 45 minut pri 180 stopinjah Celzija.


Najbolj brano