Hrana je zdravilo: bezeg že cveti

Te dni mi je mož večkrat rekel, da bezeg že cveti. Pa je šlo mimo mene: “Ja, jaaa ...” sem ga preslišala in hitela naprej. Ne da bi seveda pomislila, kaj mi je hotel reči. A glej, to jutro je prišlo za mano, saj veste, nekako tako kot v risanki ... Pogledala sem čez balkon in na travniku opazila široke bele cvetove na bezgovem grmu. Zdaj pa jih bom res morala nabrati in jih ocvreti v pivskem testu, kakor je bil navajen v mladosti. Tudi pri nas na Colu jih je mama tako pripravljala in otroci smo komaj čakali nanje. Pogosto je pripravila tudi bezgov sirup.

Črni bezeg (Sambucus Nigra L.) sodi med grmovnice ali nizka drevesa. Ljubi sončne lege ob robovih gozdov in jas in tudi bližino človeka, zato ga je polno po vaseh in vrtovih. V Sloveniji zraste grm tudi nekaj metrov visoko in je krepke rasti. Cvetovi imajo značilen intenziven aromatičen vonj, ki navduši sprehajalce, a ne privlači žuželk, zato je za bezeg značilna samolastna oprašitev.

Bezeg nabiramo od pomladi do jeseni

V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in liste. Bele cvetove z rumenim navdihom nabiramo le na vrhuncu cvetenja, pozno dopoldne in v sončnem vremenu, in sicer konec maja in v juniju. Cvetja nikoli ne nabiramo v dežju, ker ta močno razredči eterična olja. Cvetje je najbolj bogato z zdravilnimi snovmi, ko luna narašča do polne lune; tedaj doseže vrhunec. Za nabiranje uporabljamo škarje in odrežemo cvetje tik pod razrastjo cvetnih vejic. Prenašamo ga v laneni vrečki.

Doma moramo cvetje takoj porabiti, viške pa posušimo na papirju pri 20 do 30 stopinjah Celzija tako, da se ne prekrivajo med seboj. Posušene damo v temno in neprodušno zaprto posodo, najbolje stekleno. Za čaj so uporabni tudi listi, a jih moramo nabirati pred cvetenjem. Sveži listi so strupeni, saj vsebujejo sambunigrin, ki pa razpade med sušenjem.

Čez poletje se iz cvetov najprej razvijejo zelene, nato rdeče jagode, ki temnijo do septembra, ko postanejo intenzivno temnomodre do črne barve. Nedozorelih jagod ne smemo uživati prav zaradi sambunigrina. V popolnoma dozorelih temnih jagodah ga ni več, saj je pod vplivom sonca razpadel. Zato moramo nedozorele jagode iz sicer zrelih kobulic odstraniti. Ker ves bezeg ne dozori istočasno, moramo sok iz jagod obvezno prekuhati.

Zdravilne lastnosti

Bezeg je že dolgo cenjen kot zdravilna rastlina; v ljudskem zdravilstvu ga priporočajo za zdravljenje vnetij in vročine, pa tudi za pospešitev potenja in lajšanje dihalnih težav. Posušeni cvetovi bezga imajo veliko eteričnih olj, saponinov, še posebej snov sambucin, ki je bezgu dala latinsko ime, in vpliva na večje izločanje znoja. Bezgovo cvetje ima tudi nekaj vitaminov, med njimi C, E in B1, ki so dobri za imunski sistem, ožilje in za dober spomin. Cvetje še ni popolnoma raziskano, vendar vemo, da imajo cvetovi 34 različnih spojin; najbolj značilna je fenilacetaldehid, ki daje bezgu značilen vonj. Olje cvetov je odlično zdravilo za razpokano kožo. Imajo tudi flavonske glikozide, rutin za dobre žile ter kvercitrin zoper alergije. Tu so tudi čreslovine, smola, sluz in organske kisline. V cvetovih so snovi za izkašljevanje, odvajanje vode, zoper bolezni dihal in sečil, mehčajo suho kožo, krepijo imunski sistem in spodbujajo delovanje spolnih hormonov pri obeh spolih.

Bolj raziskane so bezgove jagode. Te vsebujejo izredno veliko mineralov, med njimi največ kalija, fosforja, kalcija, natrija, selena, cinka in železa. V njih je precej vitaminov, med njimi največ vitamina C, nato vitaminov B3, B5, B7 in folne kisline. Zanimivo je tudi to, da je v bezgovem soku veliko beljakovin in od tega kar polovico esencialnih aminokislin. Obilo je tirozina za pravilno delovanje ščitnice in gradnjo celičnih sten.

Listi spomladi vsebujejo emulin, invertin, kalijev nitrat, saharozo, sambucin in še vrsto drugih zdravilnih snovi. Vse te učinkovine spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Na ta način odvajajo strupe iz telesa. Čaj iz listov in poganjkov tudi znižuje krvno koncentracijo sladkorja. Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici in pri lajšanju dihalnih težav. Liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptični obkladek za rane in za odganjanje insektov. Čaj iz bezgovih korenin je lahko tudi odlično odvajalno sredstvo.

Bezeg je v kuhinji široko uporaben

Najpogosteje pripravljamo bezgov čaj, sirup in šabeso. Cvetove lahko ocvremo, ali pripravimo kot sestavine različnih jedi - od marmelad do pražencev in cmokov. Še pogosteje uporabljamo bezgove jagode. Iz njih pripravljamo temne marmelade, džeme, sladke bezgove juhe, ledene sufleje, žličnike, pudinge z bezgovim prelivom, bezgove cmoke, narastke in podobno. Nekateri iz bezga pripravljajo bezgovo vino, bezgov liker in bezgovo žganje. Prevretek iz svežih zmečkanih bezgovih listov v mleku je ljudsko zdravilo pri krvavitvah hemoroidov in ob lažjih opeklinah. Iz posušenih cvetov pa so pripravljali inhalacije ob vnetih očeh in pri prehladu.

Končajmo z manj znano lastnostjo bezga: iz dolgih delov bezgovega lesa si lahko izdelamo pipo ali izdolbemo leseno flavto, imenovano žvegla. Stari Grki pa so bezgov les uporabljali za izdelavo harf.

Recept za bezgov sirup

Deset do dvanajst velikih socvetij bezga damo v liter kropa, odstavimo, pokrijemo in pustimo 24 ur stati. Naslednji dan precedimo, dodamo 20 g citronske kisline in 1 kg sladkorja, segrejemo na 72 stopinj Celzija in nalijemo v steklenice. Za večje količine sirupa pač uporabimo sorazmerne količine sestavin. Avtorica recepta je živilska tehnologinja Mojca Koman.

Z bezgovim sirupom lahko sladkate sadno solato ali z njim pokapate limonin sorbet, iz sirupa lahko pripravite žele ali z njim namočite biskvit za sadno torto.


Najbolj brano