Edi Keber prejel priznanje za življenjsko delo

Edi Keber je že desetletja eden osrednjih likov vinogradništva in vinarstva v občni Krmin. Nagrade za življenjsko delo, ki mu jo je ob deseti izdaji vodnika Slow Wine podelila založba Slow Food, ni dobil zgolj zaradi izjemnih vin, ampak tudi ali predvsem zaradi zagnanosti pri uveljavljanju terroirja, spoštovanja okolja in biotske raznovrstnosti. Pri vinih pa prisega na eno samo polnitev, na zvrst Collio, ki sloni na furlanskem tokaju, rebuli in malvaziji.

Domačija Kebrovih je streljaj od državne meje. Za sosede ima Plešivce, na njegovem naslovu pa piše Zegla, torej Ceglo. “Z Alešem Kristančičem - Movio sva na isti hišni številki,” se posmeje, ko izpostavi, da bi morali vsi skupaj zavihati rokave in začeti promovirati skupni vinorodni okoliš Collio-Brda. “Italijanom ni všeč, ko trdim, da so prava Brda in pravi Collio tam, kjer živimo Slovenci. Toda nikoli mi ni bilo do tega, da bi govoril in delal to, kar je drugim povšeči. Povem, kar mislim, in delam tisto, kar mislim, da je prav,” strne svoj življenjski moto.

Sprehodiva se po njegovi vinski poti, na kateri je često vlekel poteze, ki so osupnile ljubitelje njegovih vin. Do potankosti je izpilil sauvignon, nato pa naznanil, da se bo odrekel sortam z mednarodnim slovesom in stavil zgolj na tiste, ki so jih gojili že briški “non'či”. Sprva je bil to furlanski tokaj, za katerega je postal referenčni pridelovalec v Italiji, saj je zanj v desetih letih prejel karosem najprestižnejših treh kozarcev, ki so jih dobila najboljša vina po oceni skupnega vodiča združenja Arcigola in založbe Gambero Rosso. “Prvič sem to priznanje dobil za furlanski tokaj letnika 1995. Že takrat sem imel tudi belo zvrst, ko pa je prišla leta 2007 prepoved navajanja imena (furlanski) tokaj, sem se odločil, da bom prideloval samo še zvrst, poimenovano po okolišu. Konzorcij za zaščito vin Collio je ves čas predvideval belo zvrst z imenom teritorija, toda ko sem začel, smo bili zgolj štirje, danes pa ponuja Collio že stotnija kleti. Sem pa verjetno edini, ki nima drugega vina, razen občasno nekaj steklenic rdečega,” pojasnjuje svoje vinske odločitve Edi Keber.

“Skupaj, vsi Brici z obeh strani meje, ki moramo tako ljubiti naš kraj, da bomo uspeli preseči zagledanost v vsak svoj vrtiček.”

Edi Kebervinar iz Krmina

Bela zvrst Collio je na hrbtni etiketi steklenice označena kot vino teritorija, ki jo polni kmet (contadino) Edi Keber, vendar delno dvojezični napis vpeljuje tudi pojem kmečkega posestva Edi Keber. V športnem žargonu bi lahko govorili o predložku, ki ga zdaj 59-letni lastnik posestva daje otrokoma, Kristjanu in Veroniki. “Čez dve leti se bom umaknil in jima vse prepustil. Že danes sta prisotna in pomagata, potem bom mogoče jaz njima, če me bosta želela zraven. Ker svet stoji na mladih in ker je mlada generacija bolj odprta za spremembe, ki so nujne, če hočemo narediti korak naprej. Skupaj, vsi Brici z obeh strani meje, ki moramo tako ljubiti naš kraj, da bomo uspeli preseči zagledanost v vsak svoj vrtiček. V to smer sem zastavil svoje delovanje in zato sem priznanje za življenjsko delo sprejel s prepričanjem, da je bila nagrajena ta moja vizija teritorija, ne pa zgolj moja kletarska usmeritev,” razmišlja Edi Keber.

Seveda je odigralo tudi vino svojo vlogo in pri tem ne moremo spregledati, da Edi Keber svojih kletarskih praks ne prilagaja modnim muham, ampak ostaja zvest formuli sorazmerno mladega vina polnega telesa. To doseže z nizko obremenitvijo trt in trajnostnimi vinogradniškimi posegi, ki iz ekoloških že prehajajo v biodinamične, v kleti pa z domišljenim razmerjem 4:1 med zorenjem v cementni posodi in v hrastovih sodih večjih prostornin. Vino gradi na očarljivosti svežine, mineralnosti in sadnosti, ki pušča dolg pookus. Kot srečanje z njegovim tvorcem, upornikom, nergačem in sanjačem iz Cegla, ki trdno verjame v potencial skupnega okoliša Collio-Brda in za uveljavitev katerega se je pripravljen razdajati vedno in povsod.


Najbolj brano