Dizajnerske mize, izziv arhitektom in oblikovalcem

Lahko so povsem preproste, lahko so izrezljane in okrašene, lahko so monolitne, lahko so odete v nevpadljive odtenke sive, rjave ali bele, lahko so vse črne, lahko so tudi pisano barvite in sijejo v žarečih tonih rdeče, oranžne, rumene - a nikoli niso povsem navadne. Dizajnerske mize. Predmet, ki se ga radi lotevajo oblikovalci in arhitekti.

Če je na prvem mestu še vedno stol kot predmet tisočerih variacij na temo sedenja, mu miza sledi tik za petami. Od prvih študentskih poskusov do prestižnih kosov in serij znanih imen se nizajo variacije na temo. Kljub plastiki, ki se je nedolgo tega tako rada množično gnetla po vrtovih in terasah, se kdaj vtihotapila tudi v kakšno kuhinjo in jedilnico, ostaja miza zvesta zgodovinsko preverjenim materialom.

V domovanju je to predvsem les, ki je vedno moderen, sledita mu marmor in steklo, ki vstopata in izstopata v interier glede na prevladujoče trende. Slednja dva se običajno družita s kovino. Včasih pa nastane tudi kakšna neobičajna vez, denimo med steklom in lesom, ki zavalovi pod transparentno površino.

Kljub plastiki, ki se je nedolgo tega tako rada množično gnetla po vrtovih in terasah, se kdaj vtihotapila tudi v kakšno kuhinjo in jedilnico, ostaja miza zvesta zgodovinsko preverjenim materialom.

Navdih iz morja

Jedilna miza Wave iz najnovejše serije Kennetha Cobonpuea je nedvomno lepa, a je bolj skulptura, prej okras jedilnice kot pa resnično uporabna miza za družinske pojedine, razen če niso tudi te minimalistične. Kakšne krožnike postaviti na tako mizo? Steklene najbrž, da ohranimo transparentnost, sicer bo šel ves oblikovalski trud v nič. Navdih zanjo je pljusknil iz morja, pravi dizajner - iz ritma morskih valov. Posebnica, ki terja poseben prostor in izbrano dodatno opremo.

Oblike miz so morda še bolj ukoreninjene kot njihovi materiali. Kot pravi stara francoska napitnica, vitezi in pivci radi posedijo za okroglo. In morda je prav od tu vzniknila okrogla miza, ki ima ploščo, narejeno iz lesa že odrabljenih sodov za barikiranje. Narejena iz razrezanih in ponovno ročno sestavljenih kosov hrastovine lepo razkazuje svojo patino in poreklo, obenem pa napeljuje k bolj sofisticiranim oblikam reciklaže.

Ker mize iz starih sodov same po sebi pač niso nekaj novega, najdemo jih v marsikateri vinski kleti ali gostilni, le da v svoji izvirni obliki. Kdor ima voljo in veselje, pa lahko dišeč star les inovativno predrugači, mu izkleše kamniti podstavek ali pa ga povezne na kovinsko podnožje, podobno kot so to storili oblikovalci z mizo Davide. Še en sodčkast podstavek, pravzaprav plisirano leseno krilo, najdemo v seriji miz Bodhi, ki jo je oblikoval Marcel Wanders. Elegantno predelan vsakdanji industrijski predmet - lesen zabojnik. In seveda hrastovina. Naj bodo sodobne ali klasične, zdi se, da hrastovina lepo sede na prav vsako mizo. Tudi pod marmornate plošče. Čvrsta je in tudi če ni obdelana s premazi, se lepo stara. Tako kot dobro vino. Pod senčno krošnjo pa se lepo stara tudi marmor. In če stoji na zanimivem podstavku, ki spominja na balkonske stebričke ali pa na ogromne šahovske figure, jo bo čas težko spodjedel. Oziroma bo le zlagoma, čisto počasi spreminjal njeno živost, ne da bi skrunil njeno lepoto. Miza Pietra iz belega marmorja bi lahko stala kjerkoli: na obali, na zelenem pobočju ali pa v kakšni renesančni palači, kjer bi jo zlahka imeli za original.

Stara družabnika

Tudi marmor in medenina sta že zelo stara družabnika. Par, ki ga je ljubil prelom prejšnjih dveh stoletij, zadnji velik povratek pa je doživel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je ves čas prisoten in oblikovalci se z njim poigravajo v različnih kontekstih, ga zmeraj znova posodabljajo in obenem ohranjajo njegovo prestižnost.

A na koncu se vendarle zdi, da je v živahni hiši najbolj domačna in prikupna preprosta lesena miza, barvito razkošje pa prepušča hrani, ki se na njej kadi.

Kaj pa kamnita? Morda so najlepše tiste stare stoletne sredi vasi, ki jih je postavil in obrusil neznani mojster. Tiste, pri katerih se pod večer zberejo sosedje, da si izmenjajo dnevne novice. Kot v starih časih: “V senci pri kamniti mizi zbor sedi gospode vaške ...” Saj se spomnite Prešernove Turjaške Rozamunde, mar ne?


Najbolj brano