Davo Karničar je premikal meje mogočega

V ponedeljek je v gozdarski delovni nesreči v bližini rodnega Jezerskega umrl vrhunski alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar. Prvi Zemljan, ki je neprekinjeno smučal z Mount Everesta, je bil s svojim življenjem in delom povezan tudi s Primorsko.

Usoda je vrhunskega alpinista, vsestranskega smučarja, gorskega reševalca, turističnega delavca, moža in očeta pričakala tam, kjer naj bi bil bolj varen kot v stenah himalajskih vršacev - skoraj na domačem pragu. Nepričakovan prelom drevesa, ki je padlo nanj med delom v gozdu, je v ponedeljek v bližini Jezerskega v 57. letu starosti končal izjemno življenjsko pot Dava Karničarja.

Žal se je potrdilo to, kar je Davo pred leti izjavil na enem od predavanj: da je veliko bolj opremljen za spopadanje z ekstremnimi razmerami kot pa s premagovanjem ovir v vsakodnevnem življenju.

Najpomembnejši dosežki

Davo Karničar je od leta 1980 opravil več kot 1800 alpinističnih vzponov in spustov. Prejel je Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Revija Men's Journal ga je razglasila za enega od najbolj ekstremnih športnikov, nominiran pa je bil tudi za eno najbolj prestižnih nagrad športnikom, Laureus.

V gorah od zibeli do groba

Ker je bil Davo sin dolgoletnega oskrbnika Češke koče, Andreja Karničarja, je že prve korake naredil v gorah in jim je na različne načine ostal zvest vse življenje. Njegova glavna dejavnost sta bila alpinizem in ekstremno smučanje. Opravil je več kot 1800 alpinističnih tur, zaslovel pa je po smučarskem delu te dejavnosti, kjer je bil izjemno uspešen, ker je prehodil vse stopnice - od šole smučanja in tekmovalne dejavnosti v mladosti do kombiniranja vijuganja z alpinističnim izpopolnjevanjem. Kasneje je vedno povezoval smučanje in plezanje. To je bil zanj ključen element varnosti. Solo alpinistične ponovitve zahtevnih smeri so bile telesna in psihična naprava za ekstremne smučarske spuste po stenah in ledenih slapovih, kjer lahko narediš napako samo enkrat. In Davo je na snegu ni naredil. Za to je imel še dodatno motivacijo. Bil je odgovoren mož in oče kar osmih otrok. Družini je pred odhodom na odprave v gore obljubil, da se bo vrnil. Besedo je držal.

Svoje smučarske podvige je premišljeno stopnjeval. Začel je v domačih gorah in dosegel enega vrhuncev s spustom po Sinjem slapu pod njegovo mladostno bazo - Češko kočo, kjer je na nekaterih predelih vse skupaj na meji prostega pada, prostora za umirjanje hitrosti in ustavljanje pa je izjemno malo.

Pomembnejši spustiDava Kerničarja

domači: Sinji slap: težavnost VII-, 250 m višinske razlike; Dolgi hrbet - severozahodna stena, smer Ski: VI, 1100 m; Dolška škrbina, severna stena, smer Fritsch-Lindenbach: VII, 700 m;

v osrednjih Alpah: Eiger, severovzhodna stena: Lauperjeva smer z grebena Mittellegi: VI+, 1300 m; Matterhorn, vzhodna stena z Rame, VI, 1200 m; Mont Blanc du Tacul, severni ozebnik: VI-, 450 m;

na drugih celinah: Anapurna I, severna stena, VI, 3700 m; Everest čez Hillaryjevo stopnjo in v zahodno globel, S 6, 3500 m; Denali, kombinacija smeri West Buttress in Ice slope, naklon do 50 stopinj, 4200 m.

Od Alp do Antarktike

Nadaljeval je s smučanjem z najvišje avstrijske gore Grossglockner, sledili pa so podvigi v Franciji in Švici, kjer izstopa spust po vzhodni steni 4478 metrov visokega Matterhorna. Sledile so mojstrovine v Himalaji, kjer si je Davo Karničar priboril svetovno slavo. Z bratom Drejcem sta leta 1995 prva prismučala z 8091 metrov visoke Anapurne po severni steni do baznega tabora. Največji dosežek kariere in takratnega svetovnega alpinističnega smučanja je sledil leta 2000 - prvo neprekinjeno smučanje z Mount Everesta do baznega tabora. Od 8848 metrov visokega vrha do baze se je nabralo kar 3488 metrov višinske razlike!

V naslednjih šestih letih je sklenil še en izjemen projekt - smučanje z najvišjih vrhov vseh celin. Kot prvi na svetu ga je leta 2006 zaključil z najtežjim podvigom - smučanjem iz logistično in vremensko skrajno zahtevnega 4897 metrov visokega Mount Vinsona na Antarktiki.

Z ekstremnimi podvigi se je Karničar ukvarjal skoraj do zadnjega. Leta 2017 so ga pod 8611 metrov visokim himalajskim vrhom K2 ustavile težave s hrbtenico, letos spomladi pa je z ekipo snemal film o smučanju z najvišje severnoameriške gore Denali (6190 m) na Aljaski. V zadnjem obdobju je z vso predanostjo razvijal svoj gorniški center na Ravenski Kočni, aktiven je bil kot gorski reševalec, učitelj smučanja (tudi v Nepalu), vedno pa je skrbel za družino.

Povezan tudi s Primorsko

Davo Karničar je bil s svojim smučanjem, knjigami (Alpinizem, samoljubje in ljubezen ter Z Everesta), predavanji in kot spodbujevalec pohodništva, alpinizma in smučanja prisoten tudi na Primorskem, o čemer smo večkrat poročali. Med drugim je smučal z 2645 metrov visokega Jalovca nad Logom pod Mangartom, sodeloval je na sedmem slovenskem taboru v Škofljah leta 2005. Leta 2011 je s predavanjem obiskal posoški Festival pohodništva, kasneje pa so imeli udeleženci plezalnega vikenda v Vipavi priložnost občudovati filmski zapis njegovega podviga na Everestu.

Leta 2013 je bil Davo Karničar - sicer član promocijske ekipe Elan Skies - eden akterjev poslovno-športnega dogodka Beli cirkus ob morju. Takrat so organizatorji pri okoli 20 stopinjah Celzija s pomočjo ekipe iz Pokala Vitranc uredili smučišče na stopnišču, ki se spušča od Hotelov Bernardin proti morju. Karničar se je v turno smučarski opremi v kratkih hlačah spustil po priložnostnem smučišču, kot del promocijske ekipe pa je tam in v drugih krajih po Sloveniji spodbujal otroke h gibalni aktivnosti tudi v zimskem času, ko sicer najmlajši še posebej veliko časa preživijo ob novodobnih elektronskih napravah.

Leta 2014 se je vključil v akcijo zagotavljanja zimske športne opreme v provinci Bamyan v Afganistanu. Dobrodelno akcijo je vodil zavod Krog s sedežem v Kopru. Davo Karničar je takrat dejal, da je Afganistan raj na zemlji za ljubitelje turnega smučanja.

Karničar je bil s Primorsko povezan tudi preko soproge Petre, ki je na Jezersko prišla iz naših krajev. Spoznala sta se med njenim študijem v Ljubljani, ko se je odločila za tečaj turnega smučanja, ki je precej spremenil njeno življenje.

Zazevala je velika praznina

S smrtjo Dava Karničarja je Slovenija izgubila velikana svetovnega gorništva, je prepričan nekdanji načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja, ki je s pokojnim članom številnih odprav (Nanga Parbat, K2 Anapurna, Everest, Daulagiri, Čo Oju ...) veliko sodeloval: “Vrhunske športnike navadno opazimo šele, ko so na vrhu, njihovega truda in odrekanja polne poti do uspeha pa ne. Na prvi pogled je to krivično, vendar ni, saj se jih trudi in prizadeva veliko, in kdo bi v tej množici vnaprej našel bodočega šampiona.”

Najuspešnejši slovenski alpinist - himalajec, osvajalec desetih osemtisočakov, Viki Grošelj, dodaja: “Bil je izjemen alpinist, smučar in poznavalec tehnologije. Obvladal je gore in plezanje do vrhunskosti. Bil je tudi vrhunski alpski smučar, ves čas na meji med A in B reprezentanco. Nekaj let je opravljal delo serviserja v svetovnem pokalu. Ko se je strmina v turnem smučanju nagibala že zunaj meja sprejemljive varnosti, se mu je odpiral svet ekstremnega smučanja, kjer je bil nesporni mojster. Pri njem se je smučarsko in alpinistično znanje nakopičilo v eni osebi. Mislim, da take gorniške osebnosti s takšnim znanjem ni nikjer v svetu.”

Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za alpinizem Matjaž Šarkezi poudarja Karničarjeve dosežke v domačih gorah: “Alpinistična javnost Karničarja ceni predvsem zaradi smučanja po smeri Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki je ocenjena z najvišjo oziroma sedmo smučarsko težavnostno oceno in velja za najtežjo presmučano smer vSloveniji.”

---