Beg rastlin iz mrzle prestolnice v Koper

Figa, lovor, hrast plutovec, oleander, rožmarin, granatno jabolko, jagodičnica, kaktusi in še je rastlin, ki v Istri zimo zlahka preživijo na prostem, medtem ko bi v Ljubljani zmrznile do zadnje koreninice. Potem ko so izgubile ljubljanski dom, saj so gradbeni stroji porušili rastlinjak Botaničnega vrta Ljubljana, so jih njihovi varuhi pripeljali na prezimovanje v Koper. Začasen istrski dom bodo ohranile do maja, zatem pa se spet podale na pot. Kam? Odgovora na to vprašanje dr. Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta, še nima.

V vrtnarijo Marjetice Koper je ta teden prispelo približno 200 sredozemskih rastlin, tako imenovanih čebrovk, ki jim prav posaditev v čebrih omogoča “gibljivost” in možnost, da bežijo pred mrazom. Ljubljanske čebrovke so še pred kratkim živele v rastlinjaku Botaničnega vrta Ljubljana, od koder pa so jih pregnali gradbeni stroji in jim namenili negotovo usodo.

Ostanejo do spomladi

Reševanje sredozemskih rastlin se je zaključilo v Kopru, kjer bodo prezimile, a le do maja prihodnje leto, ko bo Marjetica sedaj prazen rastlinjak, namenjen ljubljanskim begunkam, potrebovala za svoje spomladanske sadike cvetja in zelenjave. “Koper je bil naša zadnja možnost. Najprej smo iskali prostor v Ljubljani, saj bi tako selitev veliko lažje in ceneje izpeljali, a primerno svetlega nismo našli. Zaradi klime je Koper zanje bistveno boljša izbira,” je v popotnico rastlinam povedal dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Ljubljana.

Steklena okna rastlinjaka bodo do maja ponujala poseben pogled. Foto: Alenka Penjak

Botanični vrt Ljubljana, ki deluje pod okriljem Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je izgubil 500 kvadratnih metrov velik rastlinjak, v katerem je še vsako leto doslej prezimila zbirka sredozemskih rastlin in kaktusov. Nova stavba biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo je svoj prostor našla prav tam, kjer je stal rastlinjak, in nikjer drugje.

Klinčevec iz Avstralije se sonči v koprski vrtnariji. Foto: Alenka Penjak

Botanika je prihodnost

V koprski vrtnariji je sedaj videti vsaj 80 kaktusov, pa denimo rastline iz Avstralije, kot so klinčevci in metličniki, koralnike iz Južne Amerike ... “Zbirka sredozemskih rastlin je začela nastajati že leta 1955, ko je Botanični vrt dobil prvi rastlinjak, in kaktusi, ki jih vidimo tukaj, so večinoma še iz tistega obdobja. Oplemenitili smo jih tudi z zasebno zbirko kaktusov zoologa Sava Breliha - podaril nam jo je leta 1998,” zbirko oriše dr. Jože Bavcon.

Blanka Ravnjak, dr. bioloških znanosti, strokovnjakinja za tropske in avtohtone rastline, pa opomni, da so rastline tiste, brez katerih človek ne more preživeti. “Botanični vrtovi niso neka zastarela inštitucija, temveč so še kako živ prostor za razumevanje rastlin. Ne učenje iz knjig ne splet tega ne moreta nadomestiti.”

Blanka Ravnjak in Jože Bavcon med kaktusi, ki so jih iz Ljubljane prepeljali v sončen Koper. (foto: Alenka Penjak)


Najbolj brano