Arhitektura je univerzalen jezik

Sredi maja je novozelandski minister za popotresno obnovo Gerry Brownlee razglasil zmagovalni arhitekturni projekt za spominsko obeležje žrtvam potresa, ki je leta 2011 močno prizadel tamkajšnje mesto Christchurch. Prejeli so skupno 331 projektov iz 37 držav, izmed katerih so izbrali šest finalistov, zmagal pa je primorski arhitekt Grega Vezjak, ki se že veseli gradnje spomenika.

Na mednarodni arhitekturni natečaj za spominsko obeležje žrtvam potresa na Novi Zelandiji februarja 2011 je 34-letni Grega Vezjak iz Bilj naletel lani poleti na svetovnem spletu, kar je običajno za tovrstne natečaje. “V Sloveniji položaj arhitektov ni dober. Veliko ljudi zato išče delo tudi v tujini, kar je normalno. Arhitektura ni omejena z državo,” je pojasnil Vezjak, ki se je pred dnevi vrnil iz mesta Christchurch na Novi Zelandiji, kjer so ga sredi maja razglasili za zmagovalca mednarodnega natečaja v organizaciji vladne organizacije za popotresno obnovo CERA. “Z njihovim načinom dela, organizacijo in zanosom sem zelo zadovoljen. Gre namreč za nacionalni spomenik za eno največjih tragedij Nove Zelandije in temu primerno se pobudniki tega projekta tudi obnašajo. Že za pripravo navodil natečaja so se posvetovali s svojci žrtev, s težje poškodovanimi osebami v potresu, s skupnostjo Maorov ... Poslužujejo se transparentnega vodenja, ki ga pri nas nismo vajeni,” je poudaril mladi arhitekt, sicer oče treh otrok, ki bo še naprej povezan z organizacijo CERA, saj jih odprtje prvega sklopa spomenika čaka že prihodnje leto februarja, celoten spomenik pa bo dokončan februarja 2017.

“Celoten proces natečaja je bil zelo zanimiv. Vanj so bile vključene vse skupine, ki so bile kakorkoli prizadete v omenjenem potresu, ki je terjal 185 žrtev,” je dejal. Grega bo odslej vodil izdelavo načrtov za izgradnjo spomenika. Sodeloval bo z novozelandskim podjetjem, ki ga je sam izbral. “Vsak natečaj najprej skrbno preučim in skušam ugotoviti, ali lahko ponudim dobro rešitev. Najprej pa se je potrebno poglobiti v tematiko, v tragedijo in seveda v dano lokacijo,” je opisal svoj potek dela, preden je svojo idejo spomenika poslal na Novo Zelandijo.

Lokacijo postavitve spomenika (na fotografiji) so določili v središču mesta Christchurch ob reki Avon. Grega je tako izkoristil položaj spomenika tudi za posedanje ob reki, za počitek ali za sprehod skozi drevored. “Reka je bila glavni element navdiha. Spominski prostor je povezan, a odmaknjen iz mestnega vrveža in približan vodi. Gibanje, zvok reke, sence dreves v vetru, igranje sonca v tekoči vodi, odsevi žarkov na kamnitem zidu ... Vse pričara posebno občutje spominskega prostora, ki postane simbolni kraj z imeni žrtev,” je bil ilustrativen Grega.

Glede na to, da se je na natečaj prijavilo veliko posameznikov in skupin, so si snovalci natečaja vzeli čas za ocenjevanje. Poglobili so se v vsako prijavo, imeli so veliko sestankov, posvetovali so se s strokovnjaki za gradnje in se posvetili detajlom. Za mnenje so povprašali tudi javnost, saj so finalne rešitve razstavili in jih objavili tudi na spletu. Nikakor niso izpustili skupnosti Maorov, prvotnih naseljencev Nove Zelandije, in tudi njih povprašali za mnenje in komentarje.

“Nalogo so vzeli zelo resno, veliko ljudi dela na tem. Spomenik jim pomeni ogromno, novica je bila tudi na naslovnici nacionalnega dnevnika The Press,” je ponosen Grega, ki meni, da je arhitektura univerzalen jezik, saj ga vsi razumejo.

Spomenik žrtvam potresa je eden glavnih projektov organizacije CERA, ki aktivno skrbi za popotresno obnovo. Arhitekturni projekt so poimenovali The Memorial Wall, spominski zid.

“Naravna nesreča iz leta 2011 je še dodatno povezala tamkajšnje prebivalce, ki so vedno pripravljeni pomagati in svoj čas pogosto namenjajo drug drugemu. Spoznal sem veliko ljudi. Vsi so bili zelo prijazni. Zanimivo je, da živijo samo v enodružinskih hišah, v mestu ni večstanovanjskih objektov,” je nanizal nekaj svojih občutkov z Nove Zelandije.

“Tam so gradnje v porastu, arhitekti imajo veliko dela. Po razglasitvi rezultatov natečaja mi je prišlo čestitat tudi nekaj mladih slovenskih arhitektov, ki živijo in delajo na Novi Zelandiji. Bili so zelo veseli, da je slovenski arhitekt zmagal na tako pomembnem natečaju,” je dejal.

Sredstva za spomenik potresa v Canterburyju, ki bo zaključen predvidoma na obletnico potresa, torej 22. februarja 2017, bo v večini zagotovila novozelandska vlada, del sredstev pa bodo črpali iz popotresnega sklada Christchurch. Skupno bodo za ta projekt namenili 11 milijonov novozelandskih dolarjev. O nastajanju spomenika tudi že snemajo dokumentarni film. “Med bivanjem v Christchurchu sem se moral navaditi na snemalca, ki me je redno spremljal. Prišli so me snemat tudi v Slovenijo,” je v smehu povedal. “Natečaj je pod streho, a pravo delo se zdaj šele začne,” je sklenil.

ANA CUKIJATI

---