Spletni velikani veliko služijo, ker jim izročimo naše podatke

Dolgočasno temo, kot je pravo, združiš s komplicirano, kot je umetna inteligenca. Kaj nastane? Užiten pogovor - vsaj z dr. Terezo Pertot. Med njim se je recimo pojavilo vprašanje, kdo nosi odgovornost v prometni nesreči, ki jo je povzročil avtomobil brez voznika. Pertotova, ki jo je ob izjemnem uspehu na maturi na liceju Franceta Prešerna v Trstu leta 2006 sprejel in tudi odlikoval takratni predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, je doktorica prava, ki je študirala v domačem Trstu, a tudi v Veroni in na več nemških univerzah (Regensburg, Bayreuth, Hamburg). Njeno področje je civilno pravo, trenutno pa je zaposlena na oddelku za pravo ter tolmačenje in prevajalstvo Univerze v Trstu.

> Ko smo bralce seznanjali z ukrepi za zajezitev širjenja okužbe s covidom-19, smo opazili, da se slovenski odloki in italijanske uredbe v formi precej razlikujejo. Slovenska določila so bila krajša in jasnejša, italijanska pravila so bila zelo odprta interpretacijam. Je zmeraj tako, da slovenski pravni jezik jasno definira, medtem ko italijanski pušča prostor interpretacijam?

“Ne morem reči, da je zmeraj tako. Italijanski civilni zakonik je bil na začetku zelo jasno napisan, ko pa se je po sili razmer z leti spreminjal, je postal bolj zapleten. Zmeraj je treba upoštevati, kdaj so nastali zakoni in v kakšnih razmerah.”

> Toda proticovidni ukrepi posameznih držav so nastajali istočasno in v enakih težkih razmerah.

“Drži. A pri razliki med slovenskimi in italijanskimi odloki je treba tudi upoštevati značilnosti jezika. Pravna slovenščina, tako kot tudi nemščina, dopuščata večkratno ponavljanje istih izrazov, to je celo dobrodošlo. Italijanščina pa je drugačen jezik, ki ne ljubi ponavljanja. Zato pa je dobrodošlo, da uporabljaš čim več sinonimov. To se pozna tudi v pravu.”

Če pravne probleme predstavljamo javnosti, je to lahko zelo koristno. Lahko pomagamo posamezniku, da bo, recimo, ob dedovanju vedel, kaj mora storiti, na koga se lahko obrne. Pri več konkretnih primerih bi bilo naše srečevanje koristno.

> Mar to pomeni, da imajo italijanski odvetniki zaradi jezikovne prožnosti lažje delo? Lažje najdejo trik, ki lahko pomaga v sodnem sporu?

“Ne verjamem. Menim, da se delo pravnikov ne razlikuje glede na državo. Zmeraj moraš preverjati skladnost z ustavo in ujemanje z zakonodajo EU, zmeraj moraš pravilno umestiti posamezne zakone …”

> Skratka moči argumenta ne moreš izpodnesti z jezikovnimi akrobacijami.

“V pravu so zmeraj najpomembnejši argumenti. In to velja za vse države.”

> Ko sva že omenila covid-19 ... Kakšen izziv je bil to s pravnega vidika, ko pa so v kolizijo prišla pomembna ustavna načela, kot so pravica do zdravja, pravica do osebne svobode, pravica do dela ter pravica do zbiranja in združevanja?

“Gotovo je bilo iskanje ravnovesja zahtevno. Iz vrst pravnikov so tudi prišla zelo različna stališča, kar je v takih primerih razumljivo.”

> Celo ustavna sodišča v posameznih državah so sprejemala vsebinsko različne odločitve.

“Drži, a to je občutljiva tema, rekla bi tudi že politična tema in se v njo raje ne bi spuščala.”

> Kakšen izziv pa je za pravnike razmah umetne inteligence, ki operira z ogromnim številom podatkov?

“Umetna inteligenca res potrebuje ogromno podatkov, tudi osebnih podatkov. To samo po sebi seveda ni problematično, je pa iz pravnega vidika zelo pomembno, kje končajo ti podatki in kako se uporabijo: kdo jih dobi, kako jih pridobi, pod katerimi pogoji jih lahko uporablja …”

> Tu trčita splošni interes družbe, da napreduje v razvoju, in pravica posameznika, da zavaruje svojo zasebnost, kajne?

“Tudi, čeprav je vprašanj še in še. Še sama se do pred kratkim nisem dobro zavedala, kaj sledi odločitvi, da spletni strani dovolim uporabo spletnih piškotov. Klikneš, samo da izgine tista pasica … Ampak s tem, da privoliš v uporabo podatkov, nekomu omogočiš, da s tistimi podatki služi, ti pa nimaš več pregleda nad tem. Še zmeraj je tako, da večina ljudi prej izbere brezplačno storitev za ceno osebnih podatkov kot pa varovanje zasebnosti za dva ali tri evre recimo. Mi se ne zavedamo, da spletni velikani veliko služijo, ker jim izročimo naše podatke.”

> Menite, da bomo za razvoj družbe vsekakor morali žrtvovati nekaj zasebnosti?

“Gotovo bo vprašanje varovanja podatkov postalo bolj prisotno, kaj se bo zgodilo, pa težko rečem. Seveda je možno, da bo tako kot pravite.”

> S čim se pravzaprav ukvarjate v svojem raziskovalnem projektu na Univerzi v Trstu?

“Ukvarjam se ravno z razmerjem med podatki in umetno inteligenco. Treba je vedeti, da umetna inteligenca ne samo zbira podatke, a jih tudi ustvarja. Proučujem ta vidik, hkrati pa se postavlja cela vrsta zanimivih vprašanj, recimo vprašanje digitalne dediščine. Kdo ima dostop do podatkov osebe, ki je umrla? Morda imajo dediči interes, da ti podatki niso več dostopni. Nastajajo torej nove etične dileme, hkrati pa tudi zelo praktična vprašanja. Kaj če umetna inteligenca sama ustvari sliko, kdo nosi avtorske pravice? Kaj se zgodi, ko je avto, ki se vozi sam, udeleženec prometne nesreče? Kdo odgovarja?”

> Tržaška univerza ima svojevrstno ureditev, saj ste pravniki in prevajalci v istem oddelku, nekoč bi se reklo, da spadate pod isto fakulteto.

“Da, to je posebnost tržaške univerze.”

> Če ne bi bilo tako, verjetno ne bi nastal podiplomski program italijansko-slovenskega prevajanja pravnih besedil.

“Res je, verjetno bi do tega težko prišlo. Zaradi te povezanosti prava in prevajalstva sicer že obstajajo drugi zanimivi programi, kot je pravno prevajanje.”

> Bili ste zraven, ko so avgusta predstavili javnosti program slovensko-italijanskega prevajanja pravnih besedil. Kdo ima največ zaslug, da ga je univerza uvedla?

“Prav gotovo sta bili ključni pobuda in finančna podpora Dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je izkoristila sredstva, ki so na razpolago po 8. členu državnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Soudeležen je bil seveda Centralni urad za slovenski jezik, ki deluje na deželi. Tržaška univerza in predvsem njen oddelek za pravne in jezikoslovne študije, tolmačenje in prevajanje pa sta prevzeli organizacijo.”

> Zanimivo je, da so predavalnice za prevajalce ravno v Narodnem domu v Trstu, od koder se bo univerza umaknila slovenskim organizacijam. O prenosu lastništva Narodnega doma od univerze na slovensko fundacijo ste govorili tudi na junijskem srečanju slovenskih pravnikov v Italiji. Kako pogosto se srečujete?

“Mislite formalno ali neformalno?”

> Oboje.

“Neformalno kar pogosto. Seveda ne vsi, ker nas je dosti, ampak mnogi se med sabo poznamo ali vsaj vemo drug za drugega. Izmenjava mnenj je zelo koristna, ker nam pomaga pri našem delu. Lepo je, da si je Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) zamislil to organizirano srečevanje slovenskih pravnikov. Upam, da bo teh srečanj veliko.”

> Zakaj so koristna?

“Izmenjava mnenj, tudi ekspertiz, veliko pomaga vsakemu od nas. Vsi imamo svoja področja, zato je koristno, da slišiš mnenje nekoga, ki se na določeno stvar dobro spozna.”

> So taka srečanja koristna le za vas pravnike ali so lahko tudi za celotno skupnost Slovencev v Italiji?

“Tudi za celotno manjšino, prav gotovo. Če pravne probleme predstavljamo javnosti, je to lahko zelo koristno. Lahko pomagamo posamezniku, da bo, recimo, ob dedovanju vedel, kaj mora storiti, na koga se lahko obrne. Pri več konkretnih primerih bi bilo naše srečevanje koristno. Pravzaprav bi verjetno morali tudi mi pravniki razmisliti o tem, kako smo lahko koristni.”

---