“Najbolj pereče je pomanjkanje učnega gradiva”

Maja Melinc Mlekuž je doktorirala iz didaktike slovenščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Slovenščino poučuje na Univerzi v Novi Gorici, vrsto let pa jo je tudi na slovenskih šolah v Italiji. Na Sloriju je zadolžena za različne projekte s področja slovenščine v šoli.

Dr. Maja Melinc Mlekuž Foto: Damjan Balbi
Dr. Maja Melinc Mlekuž Foto: Damjan Balbi

> V koronačasu ste v sklopu ekipe SLORIjezik vodili spletno izobraževanje za učitelje: kako je potekalo?

“Izobraževanje za učitelje je bilo namenjeno načrtovanju pouka slovenščine in didaktičnim strategijam v osnovni šoli. Take delavnice so med drugim tudi priložnost za soočenje mnenj in izmenjavo primerov dobre prakse, kar se je kljub spletni obliki srečanj izkazalo tudi tokrat: oblikovala se je zavzeta skupina učiteljic. Skupaj s petimi predavateljicami, ki so zajele vsebine od razvoja in širjenja otrokovega besedišča v manjšinskem jeziku, podpornih strategij pri učenju jezika pa do vsebinskega in jezikovno integriranega učenja (CLIL), smo opredelili operativne učne cilje in minimalne standarde znanja pri pouku slovenščine v osnovni šoli. Glavni cilj izobraževalnega programa je do konca šolskega leta prenoviti in poenotiti učni načrt za pouk slovenščine v osnovni šoli.”

> S kakšnimi jezikovnimi težavami se sooča slovenski učni kader v FJK?

“Težave se glede na stopnjo šolanja sicer razlikujejo, vsem pa je skupno pomanjkanje ustreznega učnega gradiva, in to ne le za pouk slovenščine, tudi drugih predmetov. Učitelji in profesorji so prisiljeni kombinirati različne učbenike in delovne zvezke, sami pripravljati in tiskati dodatno gradivo, kar včasih lahko privede do nesistematičnosti pri obravnavi nove snovi. Zlasti na nižjih stopnjah šolanja se učitelji v razredu soočajo z zelo različnim predznanjem otrok in hitrostjo usvajanja slovenskega jezika, kar terja veliko didaktično-metodičnih prilagoditev in dodatnih dejavnosti.”

“Težave se glede na stopnjo šolanja sicer razlikujejo, vsem pa je skupno pomanjkanje ustreznega učnega gradiva, in to ne le za pouk slovenščine, tudi drugih predmetov.”

> Znanje jezika je med učenci neenakomerno, med njimi so celo negovorci slovenščine: kako naj torej poteka jezikovni pouk?

“Jezikovno raven v razredu določa znanje slovenščine glavnine učencev ali dijakov, kar potem narekuje delo učiteljev in profesorjev. Ob tem morajo podpreti jezikovno šibkejše in dodatno spodbuditi jezikovno spretnejše, kar zahteva pouk na različnih nivojih, samo nekatere šole pa imajo tudi dodatne učitelje slovenščine za jezikovno podporo. Pri načrtovanju pouka je dobro izhajati iz potreb realnega življenja za uspešno in učinkovito jezikovno funkcioniranje ter te potrebe prevesti v zmožnosti in znanja, ki jih želimo pri pouku slovenščine doseči. Zlasti v osnovni šoli je velik poudarek na širjenju besedišča in sporazumevalnih vzorcev, da so se otroci zmožni ustrezno odzivati in sodelovati v dialogu. Šele v višjih razredih pride na vrsto sistematična obravnava slovnice, in sicer na primerih izvirnih besedil iz avtentičnih situacij.”

> Mladi zamejci imajo večkrat občutek, da jezika ne obvladajo dovolj in se tudi zato raje zatečejo k jeziku večine: kako lahko slovenščina zanje postane bolj privlačna?

“Gotovo k privlačnosti slovenščine med mladimi pripomore razširjena socialna mreža slovensko govorečih, kjer se lahko pogosto in sproščeno pogovarjajo ali dopisujejo o interesnih področjih, ki jih zanimajo. Lažje jezik nadgrajujejo tisti, ki študij nadaljujejo na slovenskih fakultetah in spontano usvajajo različice slovenskega jezika, ostali, ki študirajo ali delajo v italijanskem okolju, se morajo za to bolj namensko potruditi. Poleg brskanja po spletu, poslušanja oddaj in branja v slovenščini se mi zdi precej enostaven način usvajanja jezika tudi ogled filmov s slovenskimi podnapisi.”

> Kaj ponuja spletna stran SMeJse - Slovenščina kot manjšinski jezik, ki jo upravljate?

“Spletni portal SMeJse je namenjen razvijanju jezikovnih veščin in spretnosti v slovenskem jeziku v različnih sporazumevalnih okoliščinah. V zadnjem obdobju smo za pedagoge in učence pripravili novo podstran Pouk na daljavo #koronačas, kjer tedensko objavljamo učne liste, hiperpovezave do že obstoječih virov, spletnih strani, učnih gradiv in člankov. Pripravljamo tudi devet interaktivnih učnih enot za vrtec, osnovno šolo, prvostopenjsko in drugostopenjsko srednjo šolo, in sicer v sodelovanju z učitelji in profesorji, ki na teh stopnjah poučujejo.”


Najbolj brano