“Google zna slovensko vedno bolje”

Dr. Damjan Popič je diplomiral in doktoriral na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je danes zaposlen kot docent. S sodobno tehnologijo nam skuša olajšati pot do boljše slovenščine.

> Jezikoslovje in tehnologija sta na prvi pogled oddaljena svetova, vi pa ju v svojem vsakdanjem delu prepletate: kako?

“Morda se na prvi pogled zdita to močno oddaljena svetova, a v resnici sta danes jezik in tehnologija močno povezana. Besedila tvorimo skorajda izključno z uporabo digitalnih naprav - od kratkih sporočil do e-pošte, referendumskih pobud in leposlovja. To je prineslo znatne spremembe - pot od pisca do bralca je bistveno krajša, pisci smo postali malodane vsi ... In več kot orodja uporabljamo, boljša so - jezik je v tehnološkem kontekstu tudi (ali celo predvsem) podatek in orodja z več podatki preprosto delajo bolje. Google zna slovensko vedno bolje tudi zato, ker ga mi 'učimo', s tem ko ga hranimo s svojimi podatki.”

> Kako nam lahko tehnologija pomaga do boljšega znanja slovenščine?

“To je težje vprašanje, kot se zdi na prvi pogled, saj povprašuje po boljšem znanju slovenščine, ne zgolj boljši izrazni podobi besedil. Za slednje je postopek vsaj v teoriji že uveljavljen, in sicer poskušamo govorcem in piscem pomagati s tehnološkimi orodji in materiali, s katerimi lahko preprosto pišejo ali govorijo lažje ali pa - bolje. Tovrstna orodja so črkovalniki in slovnični pregledovalniki, slogovni pomočniki, spletni slovarji in terminološki portali ter še mnoga druga orodja v sklopu jezikovnih tehnologij. Kako pa doseči boljše znanje slovenščine? Po moje s konsistentno jezikovno politiko in načrtovanjem od šole naprej, ki predvideva tudi opremljenost jezikovne skupnosti s tehnološkimi orodji in vso ostalo podporo, da je uporaba jezika čim lažja in prijetnejša. Moja osebna želja pa je, da bi učenje jezika in urjenje v njem napravili zabavna; če kje, potem je tukaj mesto za tehnologijo.”

“Morda se na prvi pogled zdita to močno oddaljena svetova, a v resnici sta danes jezik in tehnologija močno povezana.”

> Katera konkretna orodja načrtujete v sklopu skupine SLORIjezik?

“Tehnološka orodja nastajajo predvsem v navezi s Centralnim uradom za slovenski jezik pri Avtonomni deželi FJK, s katerim pripravljamo portal za slovenščino v Italiji - Jezik na klik. Ta bo pod eno streho ponujal različna orodja in gradiva, s katerimi bodo lahko pisci lažje odpravljali težave pri pisanju v slovenščini v Italiji. Pripomočki bodo raznovrstni, predvsem pa bodo temeljili na potrebah sodobnega časa in na sodobni jezikovni rabi: od zbirk povezav na koristne jezikovne pripomočke do terminoloških zbirk, predlog za uradne dokumente, slogovnih priročnikov, orodij za prevajalce in lastnih aplikacij. Tako bo zaživela tudi aplikacija Loris, ki bo znala sama preveriti, ali je v slovenskem besedilu morda kaj sumljivega.”

> Posamezna jezikovna okolja gojijo različen odnos do prevajanja računalniške terminologije: Slovenci na primer poznamo miško, Italijani pa mouse ... Zakaj?

“Pa ne samo to - Italijani poznajo celo 'angleške' besede, ki jih niti Angleži ne - npr. smartwork. Pri tem se lepo vidi različnost pristopov k jeziku in njegovi simbolni vrednosti: medtem ko gre pri slovenski za t. i. direktivno jezikovno skupnost, za katero je značilen strog jezikovni predpis (tj. pravopis) neke centralne institucije, pa gre pri italijanski za bolj liberalno skupnost, ki jezika ne poskuša tako zelo regulirati, hkrati pa je tudi precej bolj odprta za tujke. Razlogi so večplastni, poleg velike razlike v številu govorcev med slovenščino in italijanščino pa lahko zagotovo izpostavimo še zgodovinske okoliščine, ki so zaradi neugodnih okoliščin za slovenski jezik tudi vplivale na precej puristični in protekcionistični pristop do jezika na Slovenskem.”

> Kako pa gledate na podomačenje nekaterih tujih besed? Ste za jazz ali džez?

“Sam nimam te samozavesti ali zmožnosti, da bi lahko sodil, katera oblika je boljša, edino kar lahko rečem, je, da je oblika jazz bistveno pogostejša od oblike džez, zlasti na spletu in družbenih omrežjih, kjer džez obstaja bolj ali manj zgolj kot tarča posmeha. In to je po mojem mnenju odličen zgled: tujka lahko v jeziku živi bistveno bolje kot pa umetni tujki, s katerimi jih poskušamo zamenjati.”

---