Dragoceni predmeti na ogled na spletu

Slovenski muzeji in druge inštitucije pogosto hranijo dragocene predmete, med katerimi pa številni zaradi pomanjkanja prostora, interesa ali sredstev nikoli niso predstavljeni javnosti. To velja pogosto tudi za predmete, ki so jih v naše kraje prinesli posamezniki, ki so potovali v Vzhodno Azijo - kot mornarji, misijonarji ali popotniki.

Med njimi velja omeniti na primer mornariškega častnika Ivana Skuška ml., čigar neverjetno bogato zbirko kitajskega pohištva in drugih umetnin in starin hrani Slovenski etnografski muzej; pa tudi eno od prvih ženskih svetovnih popotnic Almo Karlin, katere zbirka je v Pokrajinskem muzeju Celje.

Tudi o zgodovini zbirateljstva

Izjemni sta tudi kvaliteta in obseg zbirke razglednic iz Vzhodne Azije mornariškega superiorja Ivana Koršiča, ki jo hrani Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu. Nekatere zbirke teh dragocenih predmetov so tudi anonimne oziroma sestavljene iz predmetov raznolikega izvora, kar na primer velja za zbirko vzhodnoazijske keramike v hrambi Narodnega muzeja Slovenije in za zbirko azijskih predmetov v Pokrajinskem muzeju Celje.

Spletna stran prvič na nacionalni ravni povezuje vse vzhodnoazijsko gradivo, ki se nahaja v različnih slovenskih muzejih in institucijah.

Nalogo, da javnosti predstavi ta pomemben del slovenske kulturne dediščine, ne le dragocene in zanimive predmete, pač pa tudi zgodovino zbirateljstva v tem prostoru, kulturnih izmenjav znotraj nekdanje Avstro-ogrske monarhije in nenazadnje zgodbe izjemnih posameznikov, ki so te zbirke oblikovali, si je pred dvema letoma zadala skupina raziskovalcev v okviru raziskovalnega projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo. Projekt podpira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), poteka pa v partnerstvu med Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in Slovenskim etnografskim muzejem. Raziskovalci ZRS Koper so tudi sicer zelo aktivni na področju azijskih študij, že nekaj let pa pri ZRS uspešno deluje Center za sodelovanje s Kitajsko. Pri projektu sodelujejo še Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in Pomorski muzej Sergej Mašera Piran.

Pred kratkim je raziskovalna skupina javnosti predstavila najpomembnejši rezultat projektnega dela: podatkovno bazo in spletno stran Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji (https://vazcollections.si). Spletna stran prvič na nacionalni ravni povezuje vse vzhodnoazijsko gradivo, ki se nahaja v različnih slovenskih muzejih in institucijah. Obiskovalec spletne strani si lahko v okviru bogato opremljene spletne strani ogleda posamezne predmete in izve več o njih, se spozna z zgodovino zbirateljstva in zbiratelji ali pregleduje posamezne zbirke in njihovo zgodovino.

Nadgradnja s spletnimi razstavami, blogi ...

Spletna stran obiskovalcu tako približa umetnost in kulturo Vzhodne Azije (največ je japonskih, kitajskih in korejskih predmetov), poleg tega lahko prek nje spozna tudi, kako presenetljivo odprt v svet in intelektualno širok je bil slovenski prostor v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju.

Predmeti, ki bi sicer ostali za vselej skriti v muzejskih depojih, pa s tem stopajo v javnost ter omogočajo nadaljnje raziskovanje, primerjave in nenazadnje prezentacijo te kulturne dediščine tudi za evropsko in svetovno strokovno javnost - še posebej, ker so nekateri predmeti iz teh zbirk tudi raritete v svetovnem merilu. V prihodnje bodo spletno stran nadgradile še tematske spletne razstave, blog in dodane multimedijske predstavitve (zvočni in video posnetki, 3D modeli in drugo).

---