Celovit vpogled v sodobne razvojne izzive skupnosti Slovencev v Italiji

10. člen Deželnega zakona št. 26 iz leta 2007, ki vsebuje določila Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji, nalaga predsedniku deželnega sveta, da najmanj enkrat vsakih pet let skliče Deželno konferenco o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Namen konference je preverjanje napredka pri izvajanju določil in ukrepov, predvidenih s tem zakonom, hkrati pa zbiranje predlogov v zvezi s prilagajanjem na nove potrebe in izzive manjšinske skupnosti.

Deželna konferenca je torej trenutek refleksije, ko si institucionalni akterji in organi, ki se ukvarjajo s slovensko manjšino, izmenjajo mnenja, opravijo neko bilanco stanja in oblikujejo smernice za prihodnost.

Organizacija Tretje deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine je bila sprva predvidena leta 2020, a je bila zaradi pandemije prestavljena na naslednje leto. Konferenca je potekala dva dni - 12. in 19. novembra 2021 - v prostorih deželnega sveta Furlanije Julijske - krajine v Trstu. Odgovornost za pripravo strokovnih prispevkov je deželni svet tudi tokrat zaupal Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu, potem ko je SLORI vlogo glavnega strokovnega partnerja odigral že v prvih dveh izvedbah konference v letih 2012 in 2017. Inštitut je imel med drugimi nalogami tudi to, da bogate konferenčne vsebine, ki so se zvrstile med dvodnevno razpravo, povzame in uredi v zborniku prispevkov. Zbornik ponuja celovit vpogled v sodobne razvojne izzive skupnosti Slovencev v Italiji, prinaša pa tudi konkretne rešitve na številna odprta vprašanja, ki so se med konferenco pojavila. Publikacija, ki jo je uredil SLORI-jev direktor dr. Devan Jagodic, je na voljo v slovenski in italijanski različici. Spremno besedo sta prispevala predsednik deželnega sveta FJK Pier Mauro Zanin in deželni odbornik, pristojen za jezikovne manjšine, Pierpaolo Roberti, uvodno predstavitev pa je pripravil koordinator konference, deželni svetnik slovenske narodnosti Igor Gabrovec. Zbornik bo v kratkem objavljen na spletni strani deželnega sveta in v tiskani izdaji, predvidoma pa bo tudi javno predstavljen.

Osrednji poudarek zbornika temelji na vsebinskih smernicah, ki jih je določil organizacijski odbor konference. Te lahko povzamemo v petih osnovnih tematskih sklopih, ki so bili predmet poglobljene obravnave v strokovnih prispevkih. Ti sklopi so: 1) ocena izvajanja določb zaščitne zakonodaje za slovensko jezikovno manjšino (avtorica je Adriana Janežič); 2) večjezično šolanje v Kanalski dolini (avtorica dr. Maja Mezgec); 3) ocena izvajanja določb 10. člena Zakona 38/2001 o krajevnih imenih in javnih napisih (avtorica dr. Zaira Vidau); 4) Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (avtorici dr. Matejka Grgič in Fedra Paclich) in 5) koncept programa deželne jezikovne politike za slovenščino (avtorji dr. Matejka Grgič, dr. Sara Brezigar in dr. Devan Jagodic). Poleg strokovnih prispevkov so v zborniku zbrana tudi poročila delovnih skupin, ki so omenjene tematske sklope obravnavale v družbenopolitičnem ključu, pozdravni nagovori in zaključne misli pa vsebinsko izpostavljajo pomembne točke. V konferenčni razpravi so sodelovali številni predstavniki politike, institucij in civilne družbe, večinoma iz vrst slovenske narodne skupnosti v Italiji, a tudi iz krogov italijanske večine.


Najbolj brano