Najboljša primorska vina gredo čez lužo

Slovenija je v svetovnem merilu zanemarljiva izvoznica vina, izvoza je manj od desetine pridelave, ki jo ocenjujejo na blizu 100 milijonov litrov na leto. A vse več vinarjev išče priložnosti na tujih trgih, kar nekaj jih je, ki izvozijo več kot polovico pridelka. Slovenski izvoz je zelo razpršen, največji izvozni trgi pa so ZDA in države nekdanje Jugoslavije.

PRIMORSKA > Natančnih podatkov, koliko vina iz Primorskih kleti gre na tuje, ni, a zelo veliko najbolj kakovostnih in dražjih vin vinarji izvozijo. Vinska klet Goriška brda je za ormoško kletjo P&F največji slovenski izvoznik vin, na tujih trgih zaslužijo dobro tretjino prihodka. “V izvoz gredo izključno stekleničena vina. Naš najpomembnejši trg so ZDA, kjer je tržišče urejeno, vlada finančna disciplina, kultura pitja vina pa je visoka,” pravi direktor KZ Goriška brda Silvan Peršolja. Izvoz v ZDA se krepi, kar Peršolja pripisuje vse večjemu in živahnemu zanimanju za vina med srednjim in višjim slojem prebivalstva, pa tudi zanimanju za zdrav način življenja, v katerem marsikdo sledi sredozemski dieti, v osrčju katere je tudi zmerno uživanje vina. V ZDA so ustanovili svoje podjetje. So daleč največji slovenski izvoznik na to tržišče, iz Dobrovega vsak teden odpremijo kontejner ali dva. “V ZDA uspevamo z dvema slogovnima linijama: z lahkimi vini z nizko alkoholno stopnjo in z zorjenimi vini intenzivnejših zaznav,” poudarja Peršolja. Nedavno so začeli s prodajo vina z nižjim alkoholom, chardonnaya z 10,5-odstotno alkoholno stopnjo, njihov prodajni adut pa ostaja v ZDA zelo priljubljeni sivi pinot.

“Za prodajo v Ameriki moraš biti tam prisoten in predstavljati vina. Če te ni, zanimanje usahne,” pravi. Ker je prepričan, da se vina najboljše prodajajo skupaj s krajino, vsako leto v Brda povabijo skupino ameriških distributerjev, da doživijo trgatev in spoznajo Slovenijo. “Na tujem slovenski vinarji lahko računamo le nase in na kakovost našega pridelka,” nekoliko razočaran ugotavlja Peršolja, saj kljub temu, da so pomembni ambasadorji Slovenije in nenazadnje slovenskega turizma, resne in sistemske podpore države nimajo. Za razliko od vinskih velesil, pravi, ki celovito podpirajo izvoz vina, zavedajoč se, da lahko ob prodoru na tuja tržišča pričakujejo tudi veliko gostov, ki jih zanima, kje so zrasle trte za njihovo priljubljeno vino in kdo ga je pridelal. Nekaj se bo moralo spremeniti, kako naj se sicer zoperstavljamo kolosom, se sprašuje.

Najprej je bila Movia

“Lažje bi preštel države, kjer naših vin ni,” na vprašanje, kam vse gredo vina Movia, hudomušno odgovarja Aleš Kristančič iz Ceglega. “Ameriški trg mi je postal takoj všeč,” pravi o najpomembnejšem trgu za njihovo klet. Prvič so vina v ZDA izvozili že leta 1988, tržišče pa se jim je temeljito odprlo pred dvanajstimi leti, ko so pridobili novega uvoznika, Domaine Select Wine Estates, ki je takrat šele začenjal z delom, šest let kasneje pa že bil razglašen za najboljšega uvoznika vin.

Kristančič pravi, da so jim ameriško tržišče lepo odprli kolegi z italijanske strani Brd, zlasti SilvioJermann, ki je naredil boom, ko je Madonna v nekem intervjuju povedala, da ji je najljubše njegovo vino. “Lažje smo povedali, od kod smo,” dodaja in z veseljem ugotavlja, da danes za ljubitelje vin v ZDA Slovenija ni več neznanka, zelo dobro poznajo naše vinorodne okoliše. “Če so nas najprej imeli za vinske vzhodno Evropejce in iskali napake, se je zasdeva močno spremenila. Zdaj iz Slovenije v ZDA pričakujejo nekoliko posebna vina,” poudarja Kristančič. Prav zaradi ZDA sta v njihovi kleti vse bolj v ospredju nedegoržirana penina puro in lunar, pridelan s čim manj vinarjevih posegov.

Vina iz kleti Movia so po vseh ZDA, Kristančič poudarja, da so se nazadnje prebili še v puritanski Utah, kjer je prodaja alkohola zelo nadzorovana. “Trikrat na leto letim čez Atlantik, ko smo gradili prepoznavnost, sem bil tudi po osemkrat,” je še povedal.

Le tri leta za Kristančičem je v ZDA prvič izvozil vina Marjan Simčič, s katerim sta bila na številnih festivalih. Tudi zanj so ZDA najpomembnejši tuji trg.

“Začelo se je z New Yorkom, kjer je najbolj prisotna evropska kultura, zdaj smo v dobršnem delu ZDA,” pravi. Rebulo prodaja tudi pod blagovno znamko adriatico, pri kateri sodeluje z Joem Bastianichem, ki prispeva jakot iz Furlanije, in Francom Kozlovićem ter Ivico Matoševićem iz hrvaške Istre, ki za adriatico polnita malvazijo. “Ameriška vinska scena je zelo odprta, ocena pomembnega kritika zelo veliko pomaga, tudi blogerji naredijo svoje,” še dodaja Simčič, ki v ZDA izvaža prav vsa svoja vina, vseh 14 etiket.

94 točk za Batičevo pinelo

Miha Batič iz Šempasa je bil minule dni zelo zadovoljen: skupaj s Primožem Štoko s Krasa in Jean-Michelom Morelom s posestva Kabaj v Brdih so uvozniku, Blue Danube Wine, odpremili nove količine vin prek luže, odlična popotnica pa je bila zelo visoka ocena, 94 točk, za njihovo pinelo v vinski reviji Wine&Spirits. Le točko manj so prisodili luisi iz kleti Kabaj, ki v ameriškem specializiranem tisku zadnje leto in pol doživlja zvezdniške trenutke, tudi v uglednem New York Timesu, kar se seveda pozna pri naročilih. “Dolgo smo v ZDA, delamo z dvema uvoznikoma,” pravi Batič. Morel pa, da je vinska scena v ZDA pomembna tudi zaradi tega, ker ves svet spremlja, kaj se tam dogaja: “A moramo trdo delati, obiski so naporni. Za prepoznavnost je treba vložiti veliko več energije, kot jo naši kolegi iz močnih vinskih držav. Da nas bolje poznajo, pa je velika zasluga pionirskega dela Aleša Kristančiča,” je še povedal Morel.

Štoka v ZDA pošilja teran različnih slogov (rose, PTP, penina), pa tudi vitovsko. Prav avtohtone sorte zbujajo veliko zanimanja, s Krasa teran in vitovsko izvažajo tudi Čotarjevi in Emil Tavčar, iz Istre pa refošk Uroš Rojac. Pionir promocije refoška v ZDA je bil Emil Gaspari s kletjo Santomas iz Šmarij pri Kopru, ki spet krepi ameriške naveze. “Posebna, avtorska vina iz sonaravne pridelave so naša niša. Ljudje veliko povprašujejo po njih, zlasti mlajši,” pa o prostoru na tržišču ZDA izpostavlja Jay Wisniewski, ki za Indie Winerries s Primorske uvaža vina kleti Čotar, Rojac, Emil Tavčar, Burja in Klinec.

Ob naštetih so na tržišču ZDA prisotni še drugi primorski vinarje, temeljito tudi Edi Simčič, pa Ščurek in še kdo. Na tržišču so sprejeli slovenska vina, vse več je tudi obiskovalcev iz ZDA, ki obiskujejo primorske vinarji. “Pri nas so kar v večini,” je izpostavil Aleš Kristančič. SAŠO DRAVINEC

---