Zakaj še vedno ne znamo izobesiti zastave

Skorajšnji dan državnosti in tokrat tudi 30-letnica države je praznik, na katerega izobesimo največ zastav RS. Razen tistih, ki so izobešene po uradni dolžnosti, plapolajo na približno 40 odstotkih javno zasebnih stavb. Ob ostalih praznikih znatno manj in večinsko proti določilom ustave in zakona. Na razglasitvi osamosvojitve Slovenije 26. junija leta 1991 je napačno izobešena zastava tlakovala pot malomarnemu izobešanju državne in ostalih zastav. Razlogov zanj je še več.

Šesti člen Ustave RS, ki je bila razglašena pol leta po državi Sloveniji, je z večinsko napačnim izobešanjem zastave - slovenske in vseh ostalih - postal njen najpogosteje kršen člen. Heraldiki (grboslovci) si prizadevajo, da bi najpogostejšo kršitev - vzdolžno obešanje zastav - uzakonili. Del veksiologov (zastavoslovci) pa opozarja, da bi z vzdolžnim vpenjanjem zastav predstavljali precejšnjo posebnost v svetu. V njem večina zastav plapola vodoravno. Tudi državna zastava Slovenije pred svetovnimi organizacijami, ki jim pripadamo. Še najbliže resnici o pišmeuhovstvu do izobešanja zastav smo, če zapišemo, da to, z izjemo poznavalcev - ni nikomur mar.

Vzdolžnega izobešanja zastav zakon ne dovoljuje. Takšno izobešanje zastav in razglašanje poraza s padlim grbom na slovenski državni zastavi, kot je v Idriji, je v Sloveniji prevladujoče. (foto: Saša Dragoš)

“Cilj novega zakona je posodobitev, poenostavitev in jasnejša sistematizacija pravil uporabe državnih simbolov, kot odziv na povratne informacije državljanov in uporabnikov sedanjega zakona.”

Društvo Heraldica

Ko je šlo po večeru sanj skoraj vse narobe

Letos se zaradi slabih razmer v Sloveniji morda zdi, da razlogov za izobešanje državne zastave ni. Nedavno na vladni stavbi izobešena zastava agresorskega pobijalca nedolžnih otrok, je za zastavoslovje dodaten fiasko, ki od tega odvrača. A zastav v Sloveniji nismo izobešali niti v letih, ko nam je šlo dobro. Sočasno na drugi strani marsikje zastave visijo vse dni v letu. To bi bilo mogoče razumeti kot spoštljivo, če večina teh zastav ne bi bila izobešena napačno, torej v nasprotju z zakonom in ustavo RS. Najpogostejše napake so: zastave v napačni velikosti, poškodovane zastave in vzdolžno obešanje s padlim grbom. Slednje v heraldiki pomeni predajo, poraz ali celo smrt.

Zastava države Slovenije je bila nesporna zvezda razglasitve samostojnosti države leta 1991. 26. junija zvečer so na Trgu republike pred državnim parlamentom z njo nadomestili jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo. Vpeli so jo v napačni velikosti in dvignili vzdolžno s padlim grbom. Naredili so to, česar veksiologija - veda o zastavah in njihovi uporabi - navkljub drugačnemu mnenju slovenskih heraldikov ne pozna. Vzdolžna nameščanja zastav so po večeru sanj, kot ga je označil takratni predsednik države Milan Kučan, v naslednjih dneh in letih vse doslej ostala napačen standard uporabe zastave RS.

Pravilno izobešene zastave nad osnovno šolo Črni Vrh. Ta tudi najbolj redno menja obledele ali poškodovane, na kar zakon izrecno opozarja. (foto: Saša Dragoš)

Pred razglasitvijo osamosvojitve se je s prvo državno zastavo odvila velika drama. Skupščina SRS je vsega dva dni prej, ob vsesplošnem prepiru, določila, kakšni naj bodo simboli nove države. V časovni stiski se je začelo šivanje nekaj tisoč za razglasitev in slavje samostojnosti po vsej državi potrebnih zastav. Na zastavi, ki je odigrala glavno vlogo na razglasitvi, so zato tik pred zdajci opazili, da grb sega v rdeče namesto v določeno belo zastavno polje. Ostalih napak niso zaznali. S pomočjo izdelovalca jader je bivši smučarski reprezentant Boris Strel novo zastavo na Trg republike dostavil tik pred začetkom slavja. Ogromno - 2,67 metra široko in 13,5 metra dolgo, torej v razmerju ena proti pet v brk že določenemu razmerju ena proti dva, so dvignili na drog.

Da je padel grb oznanil poraz države, tedaj nihče ni vedel

Padel grb na tako dvignjeni preveliki zastavi nove države je torej kar takoj oznanil njeno predajo, poraz. Tega tedaj, razen pri nas redkih veksiologov, ni nihče opazil, saj je sledil, kot je napovedal Kučan, nov dan in z njim kratka, zmagovita vojna. Zastava je pet let pozneje končala v Muzeju novejše zgodovine kot zelo cenjena muzealija.

Pol leta pozneje - 23. decembra - sprejeta ustava RS ni zmogla več popraviti standarda, ki ga je postavila ogromna zastava na razglasitvi samostojnosti. Tudi večina osrednjih inštitucij države je zastave še vrsto let izobešala v nasprotju z ustavo. Ta v šestem členu določa, da je “zastava Slovenije belo-modra-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča.”

Iz ustave morda ni mogoče jasno razbrati, da vzdolžno obešanje ni dovoljeno. A v tem primeru grb pade, kar je v heraldiki nedopustno.

Še tri leta pozneje, po velikih prepirih o (ne)ustreznosti državnih simbolov, je zakon o grbu, zastavi in himni RS jasno določil, kako izobešati državno in ostale zastave in kdaj je to obvezno. Na ladjah je predpisal razmerje med širino in dolžino zastav v razmerju dva proti tri.

Zakonite zastave visijo vodoravno, na navpičnem drogu ali drogu pod kotom. Na spletni strani Izobesi-zastavo.si so grafično prikazane vse različice pravilnega izobešanja zastav za množico različnih priložnosti.

Zakon izobešanja nikomur ni prepovedal. Med dodatne obveznike celoletnega izobešanja zastav je vladna uredba leta 2013 uvrstila vse vzgojno izobraževalne zavode. Že prej, leta 2004, smo z vstopom v EU dobili uredbo o izobešanju njene zastave.

Zakon je v 17. členu glede vodoravnega izobešanja zastav povsem jasen: “Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.”

Napaka je ostala standard

Napaka države pri uvodnem dvigu svoje nove zastave ostaja močno ukoreninjena. Tako zelo, da nam je v Idriji, kjer imajo na osrednjem Mestnem trgu pred mestno občinsko hišo že vseskozi napačno vzdolžno vpete prevelike zastave, vodstvo občine pojasnilo, da zato, ker je bilo na začetku to dovoljeno. Seveda dovoljeno ni bilo nikoli! “Sedaj vemo, da imamo zastave izobešene napačno, a zamenjava drogov je draga,” so še dodali.

Da svojo napako poznajo, pričajo zastave, ki jih imajo streljaj stran izobešene na občinski stavbi povsem pravilno. Kljub temu so napako minuli teden ob otvoritvi novega vrtca v Spodnji Idriji mirno ponovili. Sicer pravilno velike zastave so na nove stebre vpeli vzdolžno in s padlim grbom oznanili, nihče ne ve kakšen, poraz.

Idrijo dajemo za primer, ker razmere z izobešanjem zastav v njej spremljamo že dlje časa. Večinsko napačno izobešanje zastav velja za vso Slovenijo.

Še slabše kot navpično izobešena zastava na drogu je z državnimi zastavami, vpetimi na prečke ali okenske police. Gre za najpogostejšo napako, ki jo ob izobešanju zastave delajo zasebniki. (foto: Saša Dragoš)

Zaradi prevladujočega napačnega vzdolžnega vpenjanja prevelikih zastav slovensko društvo Heraldica s predsednikom Aleksandrom Hribovškom predlaga, naj bi z dopolnitvijo grafične priloge omenjenega zakona oziroma v boljšem primeru s sprejemom novega zakona, dovolili tudi tovrstno izobešanje zastav. “Zastavoslovna stroka že več let opozarja, da je izobešanje zastave na način, ko je zastava na drog nameščena z daljšo stranico, torej v navpičnem položaju, po trenutni zakonodaji sicer prepovedano, ampak se v praksi, kljub prepovedi množično izvaja na način, da je grb v ležečem položaju. To pa v zastavoslovnem in heraldičnem smislu pomeni predajo ali smrt imetnika zastave. Zato je nujno potrebna sprememba zakona na način, da se grb pri navpičnem izobešanju umesti pokončno,” so v društvu zapisali v podporo spremembi v morebitnem novem zakonu o državnih simbolih - ob zastavi še grbu in himni.

Zastave izobešamo redko, a največkrat prav na dan državnosti

Društvo Heraldica je lani v Ljubljani na vzorcu stanovanjskih hiš spremljalo izobešanje zastav skozi vse praznike v letu. S 40-odstotno izobešenostjo zastav prednjači prav dan državnosti, z 39-odstotno je praznik dela tik ob njem. Ljudje so počastili še ostale starejše praznike, a z znatno manjšim številom zastav. Na nobenega od šestih v samostojni Sloveniji na novo določenih praznikov zastav niso izobešali.

Podobne rezultate, le za dobrih pet odstotkov nižjo izobešenost zastav, smo dobili na vzorcu dveh stanovanjskih sosesk v Idriji. Tu smo spremljali tudi ustavnost in zakonitost izobešenih zastav. Ko smo to prvič preverjali leta 2015, je bilo v mestu napačno izobešenih zastav več kot 80 odstotkov, na minuli praznik dela pa le še nekaj čez polovico.

Precej več zakonito izobešenih zastav je tudi pred podjetji, zavodi, društvi in političnimi strankami, ki imajo zastave izobešene skozi vse leto. Vrtec Idrija je priča, da zastave izobešajo na pamet in po sili uredbe. Pred eno svojih zgradb v Idriji ima zastave nameščene napačno, pred drugo pa povsem pravilno.

Društvo Heraldica predlaga bodisi spremembo grafične priloge sedanjega zakona ali sprejem novega, z dovoljenim vzdolžnim obešanje državne zastave in umestitev pokončnega grba nanjo.

Da jih imajo številni zavodi še vedno izobešene v nasprotju z ustavo in zakonom, je krivo tudi to, ker njunega spoštovanja na tem področju ne nadzira nihče. Izjema je tu in tam tržna inšpekcij v primerih, ko so zastave zlorabljene v komercialne namene. Zakon ima opredeljene tudi kazni. Posebej strogo so predvidene, ko so izobešene poškodovane zastave. Kakopak so kazni v tolarjih, kot so jih vanj pač vpisali leta 1994 in na zakon pozabili.

Zaradi vse te zmede so v društvu Heraldica napisali nov zakon. Trenutno se valja nekje v predalih ministrstva za kulturo. Ob možnosti navpičnega nameščanja zastav heraldiki predlagajo tudi jasnejšo določitev nadzornega organa in posodobitev kazenskih določb. Sočasno tudi jasnejšo opredelitev svobodnega, torej celoletnega izobešanja zakonitih zastav izven praznikov. V hierarhijo zastav uvrščajo tudi slovensko narodno zastavo, ki je osnova slovenski državni zastavi in predstavlja Slovence po svetu, a je doma skoraj nihče ne izobeša.

“Cilj novega zakona ni sprememba kateregakoli od državnih simbolov, saj so ti jasno definirani v Ustavi RS in jih z zakonom ni mogoče spreminjati. Cilj zakona je posodobitev, poenostavitev in jasnejša sistematizacija pravil uporabe državnih simbolov, kot odziv na povratne informacije državljanov in uporabnikov sedanjega zakon,” so zapisali v Heraldici.

To pomeni, da bi tudi z novim zakonom zastava RS ostala v razmerju ene širine proti dvema dolžinama, čeprav v Heraldici ne skrivajo, da je to zanje prestroga določba. “Glede zastave bi izpostavili določitev razmerja med širino in dolžino. Kljub temu da je sodobno zastavoslovje precej ohlapnejše in se ne oklepa več stroge prepovedi vnašanja grbov na zastave, kar je olajševalna okoliščina za slovensko državno zastavo, gre za precej nenavadno in strogo definicijo dolžine. Zastavoslovna teorija se izogiba natančnemu določanju dolžine zastave, ker gre za umetno omejevanje zastavne rute kot medija simbola. Zakon definira državno zastavo preko slovenske zgodovinske narodne zastave in jo prav tako umetno omeji na razmerje ena proti dve, česar v zgodovini nikoli ni poznala,” so prepričani v društvu Heraldica.

Del veksiologov ima nasprotno mnenje. Nestrinjanje okrog simbolov države je tudi eden od razlogov, zaradi katerega Slovenija novega zakona še dolgo ne bo dočakala.

Morda je razmerje ena proti dve za resnično preredko uporabljano narodno zastavo (zastavo brez grba) pomembno zato, ker bi bila brez njega povsem enaka ruski. Ta ima določeno razmerje dve proti tri.

Kako torej pravilno izobesiti zastavo?

Državni organi, celo Protokol Slovenije, ki so zastave dolgo nameščali v nasprotju z ustavo in zakonom, so se s pomočjo zastavoslovcev “usposobili” do te mere, da napak ne delajo več. Sedaj so lahko zgled za vse, ki to še počnejo narobe in nespoštljivo.

Obstaja množica spletnih strani, ki vodijo po zakoniti uporabi državnih simbolov, tudi izobešanju zastav - od vladne strani do bržčas najboljše strani društva Heraldica - Izobesi-zastavo.si.

Skupaj z ogledom slikovnih prilog napak skoraj ne bi smeli več ponavljati. Seveda je tu še vrsta problemov - od tega, da izdelovalci zastav redko spoštujejo ustavo, zakone in uredbe in je pravilno zastavo težko kupiti, do težav s spoštovanjem države in zato s podcenjevanjem njenih najbolj prepoznavnih simbolov.

Raziskava društva Heraldica je pokazala, da ljudje največ zastav izobesijo ob dnevu državnosti in na praznik dela, sicer pa bore malo ali nič.

Skratka: zakonito je vodoravno izobešanje zastav v razmerju ena proti dva, na pokončnem drogu ali drogu pod kotom. Ko izobešamo dve zastavi, je slovenska državna zastava vedno prva ali leva v pogledu proti zastavam. Ko dvema sledi več zastav, si sledijo po pomenu - denimo zastava občine, krajevne skupnosti, športnega društva. Če so tri, je slovenska zastava v častni sredini. V krogu ali polkrogu z več zastavami se slovenska izobesi v sredini kroga ali polkroga levo, desno od nje zastava EU. Na območju narodnih skupnosti zastava te vedno častno mesto prepusti zastavama EU in slovenski. Torej je na tretjem mestu, za njo zastave občine, KS ...

To se spremeni, ko gre za obiske tujih državnikov. Tedaj častno mesto dobijo zastave njihovih držav. A vse to za izobešanje zastav prihodnji teden - ob dnevu in 30. obletnici državnosti, ob naslednjih praznikih ali kadarkoli, niti ni pomembno. Pomembno je zastave izobesiti spoštljivo po ustavi in zakonu.

---