Včasih so opremljali kartodrome, danes gradijo zabaviščne parke

Koprska družba Ensol 360, ki se ukvarja z načrtovanjem in gradnjo večnivojskih stez za rekreativni karting, je ena tistih, ki je na domačih tleh manj prepoznavna kot v tujini. Z razlogom. Ves njihov posel je izvozno naravnan, v največji meri v ZDA. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. Prav kmalu, že v februarju, pa bomo prvi “indoor” kartodrom s podpisom Ensol 360 dočakali tudi v Sloveniji.

Na zemljevidu sveta, ki krasi vhod v poslovne prostore Ensola 360 v Ulici Istrskega odreda nedaleč od propadlega Tomosa, je označenih več kot 60 “osvojenih” mest, kjer stojijo kartodromi made in Slovenia. Na stenski časovnici v sejni sobi je zabeleženih še več kot dvajset novih projektov v različnih izvedbenih fazah. Samo v lanskem letu je ekipa, ki jo vodita Jernej Čopi in Mitja Šafar, pod blagovno znamko 360 Karting “tlakovala” nekaj več kot sedem kilometrov stez za gokart, ki se vijejo po 19 večnivojskih notranjih kartodromih. V letu dni so ustvarili približno deset milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička.

Zabavišče Grand Prix v New Yorku je koprsko podjetje opremilo s prvo karting progo na svetu, ki vključuje integrirano LED tehnologijo. (foto: Ensol 360)

“V niši večnivojskih karting stez smo trenutno vsekakor vodilni v svetu. A ves čas delamo z zavedanjem, da je led tanek in da se bo, če bomo nehali dovolj hitro drsati, udrl.”

Jernej Čopi

vodja poslovnega razvoja Ensola 360

Ključna beseda: atrakcija

“Naš glavni trg so ZDA. Tam ustvarimo nekaj več kot dve tretjini vse prodaje. 20 odstotkov poslov sklenemo v Evropi, 15 odstotkov pa v preostalih delih sveta,” pojasni Jernej Čopi, diplomirani inženir biotehniške fakultete, ki vodi poslovni razvoj podjetja. V sedmih letih od ustanovitve se je Ensol 360 iz ponudnika plastičnih komponent za dirkališča preobrazil v ponudnika celostnih rešitev s pristopom ključ v roke. Opremljeni z močno ekipo oblikovalcev in inženirjev svojim naročnikom ponujajo popolno storitev, od tega, da izrišejo dizajn proge, proizvedejo vse komponente in poskrbijo za transport pošiljke, ki lahko obsega tudi do 32 kontejnerjev, na drugi konec sveta, do postavitve proge in kasnejše dolgoročne poslovne podpore kupcem.

Jernej Čopi (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Te razvrščajo v tri skupine. “Na ameriškem trgu gre najpogosteje za investitorje, ki imajo v lasti nepremičninske obrate ali prazne industrijske hale, ki bi jih radi izkoristili za nekaj drugega. Drugi tip kupca je nekdo, ki je že prisoten v karting industriji in bi rad svoji enonivojski stezi osvežil dizajn ter jo nadgradil v večnivojsko, temu pravimo business upgrade. V tretji skupini kupcev pa imamo lastnike raznih atrakcij, denimo trampolin parkov ali zabavišč za otroke, ki želijo svojo ponudbo obogatiti še s kartodromom,” strukturo strank Ensola 360 pojasni vodja marketinga Mateja Bečela. Če je bila v ponudbi Ensola doslej ključna beseda karting, se po novem vse vrti okrog izraza atrakcija. “Včasih smo gradili kartodrome, danes pa gradimo pokrite zabaviščne parke. Atrakcije, ki dopolnjujejo karting steze, za končnega uporabnika pomenijo večjo izbiro, za našega investitorja pa večjo profitabilnost,” pravi Čopi.

Med “naj” dosežki Ensola 360 je center Supercharged Entertainment z najdaljšo pokrito gokart stezo na svetu, ki so ga junija lani odprli nedaleč od Bostona. (foto: Ensol 360)

Prepričali so tudi dirkaško legendo Maria Andrettija

Med projekti, ki so jih doslej spravili pod streho, je kar nekaj takšnih, ki se ponašajo s predpono “naj”. Tako so v mestu Wrentham nedaleč od Bostona junija lani odprli center Supercharged Entertainment z najdaljšo pokrito gokart stezo na svetu, ki (v seštevku dveh ločenih stez) meri 745 metrov. Zabavišče Grand Prix v New Yorku pa je koprsko podjetje opremilo s prvo karting progo na svetu, ki vključuje integrirano LED tehnologijo. Med dosežki, na katere so najbolj ponosni, je sodelovanje z največjo blagovno znamko v industriji, Andretti Indoor Karting & Games, za katero stoji eden najuspešnejših športnih voznikov vseh časov Mario Andretti. Zanje so prvi kartodrom postavili v Orlandu, mestu z Disneyjevim in Lego zabaviščnim parkom, ki ga letno obišče 60 milijonov turistov. V izboru so bili v konkurenci z Italijani, Nemci, Angleži in Američani, a je Andretti strateškega partnerja prepoznal v Slovencih.

“Imamo nekaj konkurentov, ki pa so manj celoviti in manj prodorni. V niši večnivojskih karting stez smo trenutno vsekakor vodilni v svetu. Vseh deset največjih objektov tega tipa v Ameriki je naših. To govorim brez arogance. Ves čas delamo z zavedanjem, da je led tanek in da se bo, če bomo nehali dovolj hitro drsati, udrl,” je pri razglašanju poslovnega zmagoslavja previden Čopi.

Na stezah s (koprskim) podpisom 360 Karting se zabava približno tri milijone voznikov na leto. (foto: Ensol 360)

V Zagrebu največji zabaviščni center v regiji

Družba, ki zadnja leta deluje kot skupina, šteje že več kot 70 zaposlenih. Srce podjetja je v Kopru, kjer imajo 22 projektnih specialistov. Prek slovenskih dobaviteljev z njimi sodeluje še približno 30 ljudi, zelo intenzivno v zadnjem času zaposlujejo v Zagrebu, kjer imajo povezano podjetje in kamor je zaradi odprtja večnamenske atrakcije v Zagrebačkem velesajmu svoje podjetniške izkušnje usmeril drugi ključni človek v podjetju, Mitja Šafar. Tretje povezano podjetje je 360 Karting U.S. v ZDA, kjer imajo prodajnega agenta.

“V Zagrebu, kjer že imamo svoj kartodrom, vpeljujemo vse naše znanje o družinskih zabaviščnih centrih po svetu. Tam bo skorajda največji center v tem delu regije z več kot 30 atrakcijami - trampolin parki, otroškimi igrali, posebnim kartodromom za otroke ...” našteje Mateja Bečela. Nove zagrebške atrakcije odpirajo postopoma, drugo za drugo. Pred kratkim so tam odprli nov pokrit poligon za lasertag, igro, podobno paintballu, pri čemer udeleženci namesto z barvnimi kroglicami streljajo z infrardečimi žarki.

Prva slovenska proga v ljubljanskem BTC

S posebnim zadoščenjem pa odštevajo dneve do zaključka svojega prvega slovenskega projekta. V sodelovanju z investitorjem, družbo TPLJ, znano po trampolin parku WOOP!, v ljubljanskem BTC gradijo večnivojski kartodrom s stezo, dolgo več kot 250 metrov. Proga s povprečnim časom 25 sekund na krog, bo obogatena s svetlobnimi učinki, gledalci pa bodo dogajanje lahko spremljali s posebne platforme, nameščene v središču kartodroma. Otvoritev je načrtovana v februarju. “Gre za nadgradnjo obstoječe karting proge v BTC. Za nas je to neverjeten uspeh, saj je to naš prvi projekt v Sloveniji in najbrž bo še nekaj časa edini. Investicija je na ravni naših ameriških projektov,” je zadovoljen Jernej Čopi.

Tako je videti večnivojska karting steza, ki jo bodo v februarju odprli v ljubljanskem BTC. Gre za prvi projekt Ensola 360 v Sloveniji. (foto: Woop Karting)

V svoje projekte Ensol vključuje tudi tehnologijo virtualne resničnosti, vendar le zato, da svojim strankam čim bolj doživeto predstavi, kako bo videti vožnja po končanem kartodromu. “Ne vidimo pa potrebe po tem, da bi virtualna resničnost bila del naše atrakcije. Gradimo namreč predvsem na tem, da bi bila izkušnja voznika na naši progi dovolj močna že zaradi naših posebnih inženirskih elementov, spiralnih ramp, platform, led elektronike ...” pravi Mateja Bečela, Čopi pa doda: “Razširjena ali virtualna resničnost po naši oceni ne gredo prav dobro z gokartom. Fizična izkušnja vožnje po tehnično relativno zahtevni progi je že sama po sebi dovolj močna. Na progi v Bostonu, denimo, voznik v enem krogu 22-krat zamenja nivo vožnje. Če bi temu dodali še virtualno resničnost, bi bilo vsega preprosto preveč.”

Koprsko podjetje v tem obdobju usmerja moči tudi v nove atrakcije, kakršna je lasertag, v zagrebškem velesejmu, kjer že imajo svoj kartodrom. (foto: Ensol 360)

Igra lasertag je podobna paintballu, pri čemer udeleženci namesto z barvnimi kroglicami streljajo z infrardečimi žarki. (foto: Ensol 360)

Gospodarskega ohlajanja, ki naj bi se v nekaterih panogah že pojavilo, v Ensolu 360 trenutno ne občutijo. “Amerika in njeni finančni trgi še vedno podpirajo investicije, Evropa pa je sama po sebi bolj konservativna, tako da tu nismo občutili kakšnega posebnega buma kot niti ne čutimo ohlajanja. Spremljamo novice, ki prihajajo iz avtomobilske industrije in iz drugih primarnih industrij. Dejansko se zmanjšuje povpraševanje. Vendar - to je moje osebno mnenje: morda se to dogaja preprosto zato, ker imamo ljudje vsega dovolj. Če je avtomobilska industrija računala, da bom po treh letih menjal svoj avto, se je pač zmotila,” razmišlja Čopi.

“Naj vidijo, kje živimo”

V Ensolu so lani - z izjemo slovenskega projekta, ki je tik pred zaključkom - beležili 100-odstotni izvoz. Njihovi dobavitelji so povečini slovenska podjetja, domačega porekla je tudi znanje, ki ga vlagajo v svoje kartodrome. “V Sloveniji imamo določene ekipe, določena specializirana podjetja bodisi na področju inženiringa bodisi na področju podpore operacijam, ki so res dobra. Gre za velike strokovnjake v svetovnem merilu,” poudari Čopi. Ker želi svojim strankam pokazati, da niso kakovostni le strokovnjaki, temveč tudi okolje, v katerem živijo in delajo, namerava letos na sedežu podjetja v Kopru odpreti tako imenovani co-creation center za investitorje. “To pomeni, da si letos obetamo obisk približno 20 investitorjev, naših kupcev, ki jih bomo vključili v večdnevne delavnice za soustvarjanje njihovih konceptov. Tako bodo bolj vključeni v uresničevanje njihove naložbe, naše sodelovanje pa bo trdnejše in učinkovitejše,” je prepričan Čopi, ki obenem upa, da bo zaradi obiskov investitorjev v Sloveniji sam opravil nekaj manj letalskih milj kot v minulem letu, ko jih je naštel približno 180.000. “Letos bi jih rad prepotoval 'le' kakšnih 100.000,” se nasmehne ter doda: “Resnično si želim, da naši poslovni partnerji vidijo, kako lep in dober je ta košček sveta, na katerem živimo. Pri tem imam v mislih tako pravni kot gospodarski kontekst, da ne govorimo o okolju in naravi. Če bi me kdo vprašal, ali nameravamo seliti podjetje v Romunijo, kjer so nizki stroški, bi mu jasno odgovoril: absolutno ne.”


Najbolj brano