V mraku Divaške jame je Freuda obšla slutnja

Sigmund Freud je leta 1898 obiskal naše kraje. “Po neki pripovedi naj bi med obiskom Divaške jame, v tej temini, utesnjenosti, mraku, prišel do ideje nezavednega,” pravi filozof Ernest Ženko.

Freuda je v jami pritegnil tudi vodnik Gregor Žiberna, o čemer priča odlomek iz pisma, ki ga je poslal prijatelju na Dunaj: “Najbolj nenavaden pa je bil vodnik, omamljen od pijače, vendar precej zanesljiv in poln humorja. Bil je propadli genij, ki je nenehno govoril o svoji smrti in o svojih dosežkih v tem podzemeljskem bogastvu. Spoznal sem, da je nevrotik in da so njegova osvajanja jam njegov erotični ekvivalent.”

Ko je bila leta 2000 v slovenščino prevedena Freudova najpomembnejša knjiga Interpretacija sanj, sta filozofa Slavoj Žižek in Mladen Dolar o očetu psihoanalize razpravljala prav v Divaški jami, kjer so povabljenci v mrazu in vlagi lahko podoživeli atmosfero, v kateri je Freud pred približno sto leti razmišljal o svoji teoriji.

Zdravljenje s kokainom

Freud je nekaj časa preživel tudi v Trstu. Spomladi leta 1876 je tedaj 19-letni študent kot štipendist v tržaškem laboratoriju za morsko zoologijo proučeval spolne organe jegulj. Ob večerih se je sprehajal ob morju in zahajal v gledališče, v pismih pa je prijatelju opisoval tudi tamkajšnje ženske in lepo barvo neba. Nekega dne se je odpravil tudi v Milje, kjer ga je očarala lepota domačink, opazil pa je tudi, da je v mestu veliko nosečnic in mladih mater.

Freud je bil v mladih letih blizu temu, da odkrije nevron, a so ga prehiteli in je opustil raziskovanje. Zaključil je študij medicine in leta 1882 začel delati kot zdravnik, še vedno pa je želel doseči nekaj pomembnega. In res je odkril nov način zdravljenja, a si z njim skoraj uničil kariero. “Na Dunaju, kjer je imel svojo ordinacijo, je zdravil s kokainom. To je privedlo do številnih odvisnosti v družini in med pacienti. Končalo se je tako, da je eden od pacientov umrl. Freud je bil skoraj na tem, da konča svojo kariero,” dramatično obdobje v življenju Freuda opisuje filozof Ernest Ženko, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem.

Ernest Ženko: “Na neki način je psihoanaliza pomembno prispevala k temu, da danes nimamo več represije, kar zadeva seksualnost, kot je bilo to v 19. stoletju.”

Freudova življenjska pot se je zasukala, ko je dobil štipendijo za delo v bolnišnici Pitié-Salpêtrière v Parizu, kjer je francoski psihiater Jean-Martin Charcot obravnaval več tisoč histeričark hkrati, jih hipnotiziral in razkazoval na odru. Freud je ugotovil, da ta metoda ne deluje, in s pomočjo kolega Josepha Breuerja in pacientke Anne O. prišel do dognanja, da je treba bolnici prisluhniti, ne pa jo gledati in razkazovati. Pacientka je sama ugotovila, da če o simptomih spregovori, ti izginejo, Freud pa je svojo metodo razvijal dalje. Rodila se je psihoanaliza.

Knjiga, ki je razburila javnost

Leta 1905 je Freud znova razburil javnost, tokrat s knjigo, v kateri je v ospredje postavil seksualnost. Očitali so mu, da povsod vidi seksualnost, kar po mnenju Ženka drži le deloma, saj je Freud razlagal, da jo lahko razumemo tudi kot kozmično silo, Eros, ki povezuje ljudi v skupnosti. “Na neki način je psihoanaliza pomembno prispevala k temu, da danes nimamo več represije, kar zadeva seksualnost, kot je bilo to v 19. stoletju. Posledično tudi nimamo več histerije, ki jo Freud razume kot obolenje, ki je posledica zatiranja seksualnosti, predvsem pri ženskah. Na ta način psihoanaliza prispeva - glede na to, da je zelo močno prisotna v ZDA - tudi k seksualni revoluciji,” pojasnjuje vpliv Freudovih dognanj na poznejši čas.

Freud je s svojo teorijo, po kateri človeka večinoma vodijo nagoni, potlačene vsebine in skrivne želje, močno spremenil tedanjo predstavo o človeku. Še večje nelagodje, kot ga je vzbudil s poudarjanjem seksualnosti, pa je izzvala njegova trditev, da ima človek tudi težnje po destrukciji in smrti, razlaga Ženko. Destruktivni gon je povezan s samoohranitvijo, v današnjem času bi denimo lahko rekli, da smo Zemljo uničili, zato da bi preživeli.

“Človeka v Freudovem pojmovanju ne moremo popraviti, saj vsebuje tako dobro kot zlo. In zla se ne moremo znebiti,” povzema Freudovo stališče. Destruktivne težnje omejujejo prepovedi. “Prepovedi so od vsega začetka z nami ravno zaradi tega, ker če bi se samoorganizirali, bi dobili neko skupnost, ki bi bila daleč od demokracije. Vladal bi tisti, ki je najmočnejši,” razlaga Ženko.

Sigmund Freud je bil ob Jezusu in Marxu največkrat citirana oseba v 20. stoletju.

Freud v oglasih

Freud je bil ob Jezusu in Marxu največkrat citirana oseba v 20. stoletju, njegova dognanja pa so še danes zelo prisotna, denimo v oglaševanju. Zasluge za to ima Freudov nečak Edward Bernays, ki je živel v ZDA in med prvo svetovno vojno sodeloval v kampanji, s katero so Američane prepričevali, naj se vključijo v vojno. “Bernays je ugotovil, da če zadeva deluje v vojni, bo delovala tudi v miru. V ozadju pa je bila psihoanalitična teorija, ki jo je povzel po svojem stricu,” Freudov vpliv na oglaševanje opisuje Ženko.

Freud je nečaku svoje zapiske pošiljal v ZDA, ta pa je po njihovi predlogi pisal knjige, ki so jih brali tudi drugi oglaševalci. “Med drugim je zlobno besedo 'propaganda' preoblikoval v to, kar še vedno poznamo: 'public relations' - to je njegov izum,” razlaga Ženko in doda, da je Bernays stricu v Evropo pošiljal denar, ta pa ga je nalagal na skrivni račun v Švico. Brez tega denarja mu verjetno ne bi uspelo pobegniti iz takratne nacistične Avstrije v London, kjer je pred 80 leti umrl.

Sigmund Freud (1856-1939)
Sigmund Freud se je rodil kot Sigismund 6. maja 1856 v današnjem Priborju na Češkem. Družina se je leta 1860 preselila na Dunaj. Leta 1873 se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je osem let pozneje zaključil študij medicine. Zaposlil se je v dunajski psihiatrični kliniki, kjer je raziskoval tudi učinek kokaina kot zdravila. Leta 1886 se je poročil z Martho Bernays, v zakonu se jima je rodilo šest otrok. V bogati karieri je izdal številna dela, uvedel nove metode in teorijo, leta 1935 pa je postal častni član britanske Kraljeve družbe. Ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemškemu rajhu, je gestapo zaslišal njegovo hčer Anno. Freud se je z večino družinskih članov zatekel v London, kjer je 23. septembra 1939 tudi umrl.

V Hollywoodu so bili navdušeni

Bernaysovo pisanje v veliki meri temelji na psihoanalitičnem prepričanju, da ljudje nismo dobri, da nas je možno manipulirati in potrebujemo elito, ki nas bo vodila s pomočjo razuma. Nad Freudovim nečakom je bil navdušen tudi minister za propagando v nacistični Nemčiji Joseph Goebbels. S tem ko je Bernays v ZDA pripeljal Freudovo teorijo, je v to državo skozi velika vrata vstopila tudi psihoanaliza, nad katero so se navdušili tudi v Hollywoodu. “Psihoanaliza je postala pravzaprav način življenja. Uveljavili so se izrazi kot so 'libido', 'Ojdipov kompleks', 'biti zakompleksan'. Vsakdo, ki je dal nekaj nase, je šel na psihoanalizo,” njen status opisuje Ženko.

Danes je psihoanaliza ena izmed uveljavljenih psihoterapevtskih praks, s pomočjo Freudovih dognanj pa tudi v sodobnosti umetnostni in kulturni kritiki ter filozofi razlagajo pojave v družbi, med Slovenci denimo Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Alenka Zupančič.

Freud ima tudi številne nasprotnike, ki mu oporekajo iz različnih razlogov. “Obstajajo neka pisma, iz katerih je mogoče razumeti, da si je določene stvari enostavno izmislil,” enega od vzrokov za kritiko našteje Ženko. Nekateri Freudu oporekajo, češ da njegove teorije slonijo na njegovem lastnem življenju, eden poglavitnih očitkov pa so zamolčane spolne zlorabe otrok, o katerih so Freudu pripovedovale klientke, a jih ni jemal resno, razlaga Ženko. Kljub dejstvom, ki na Freuda mečejo slabo luč, pa ocenjuje, da “družba verjetno danes ne bi bila takšna kot je, če ne bi bilo Freuda.”

---