Tatjana Rojc: “Odslej bo treba bdeti, da nam ne bodo krčili pravic”

Tatjana Rojc bo še naprej sedela v italijanskem senatu. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je bila izvoljena kot prva na seznamu proporcionalne kvote Demokratske stranke. Pričakovala je sicer uspeh desne sredine, a ne tako prodornega, kot se je izkazalo, zdaj bo treba v parlamentu paziti, da nova desna vladna koalicija ne bo krčila že pridobljenih pravic slovenske narodne skupnosti, glede vloženih predlogov pa namerava navezati stik tudi z delom nove večine. Boji se tudi, da ne bi prišlo do krhanja odnosov s sosednjimi državami, zlasti s Slovenijo.

Spet ste bili izvoljeni v senat. Glede na to, da ste bili na prvem mestu, ste bili mirni ali negotovi do konca?

“Nemirna in negotova sem bila samo zaradi tega, ker sem pričakovala, da bo trend, ki je zaznamoval te volitve, dejansko proti nam. To, da sem bila potem izvoljena, je jamčilo dejstvo, da sem bila na prvem mestu. Žalostno pa je, da se bomo morali v tem mandatu spet spopadati z vprašanji, za katera smo bili prepričani, da so že 'ad acta'.”

Vsi so pričakovali zmago desne sredine. Je bil tudi obseg zmage pričakovan ali presega pričakovanja?

“Absolutno jih presega. Pričakovano je bilo, da bo desnica krepko zmagala, ne jaz in niti drugi predstavniki Demokratske stranke in ti, ki bomo zdaj v opoziciji, pa nismo pričakovali, da bo Melonijeva tako močno zmagala tudi nad zavezniki v koaliciji, se pravi nad Berlusconijem in Ligo. To pomeni, da je trend na nek način zelo zaskrbljujoč. A to ne zadeva le Italije, to je tudi stvar Evrope, za katero smo opazovali, kako drsi v desno, mislim pa, da je tokrat Italija res presenetila z glasom, ki je bil nekako pričakovan, ampak ne tako zelo pričakovan.”

“Žalostno je, da ti neofašisti, ki so odklanjali vrnitev Narodnega doma in zdaj grozijo Slovencem v Italiji, dobivajo podporo od nekaterih sil v Republiki Sloveniji.”

Nevarnost za skrhanje prijateljskih odnosov

Pričakujete zaradi tega trenja na evropski ravni, bo prišlo tudi do trenj s sosednjimi državami?

“Glejte, prav v teh urah beremo na družabnih omrežjih in spletu zgodbe in izjave nekaterih, ki so izrazito protislovenske. To daje misliti, da bodo predvsem težave s tistimi pravicami, ki smo jih težko dosegli v vsem povojnem času, ampak da bo na drugi strani zaradi tega tudi oteženo sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Če se namreč v tem kontekstu ne upošteva slovenske narodne skupnosti kot subjekta, pomeni, da se lahko skrhajo tudi prijateljski odnosi temeljnega sodelovanja med obema državama, ki so bili zgrajeni v zadnjih tridesetih letih, odkar je Slovenija postala neodvisna. Mislim, da je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da bo zdaj Hrvaška stopila med države schengenskega območja in tudi tam lahko pride do hudih trenj, ker so nekateri že izjavljali, da bi radi v bistvu črtali financiranje edini italijanski avtohtoni manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem in da bi ista sredstva črpali tudi za financiranje slovenskih organizacij na tej strani meje. To so zaskrbljujoče izjave, na katere bo treba biti zelo pozorni in, če bo potrebno, stopiti na ulico, složni, kot znamo biti, kadar je potrebno.”

Kar se tiče slovenske narodne skupnosti, ste kot prioriteti svojega novega mandata označili prizadevanje za zajamčeno zastopstvo Slovencev v parlamentu in avtonomijo slovenskega šolstva oz. Urada za slovenske šole. Bratje Italije so že pred časom nastopili proti zajamčenemu zastopstvu, češ da gre na škodo Italijanov, poleg tega bo v senatu sedel Roberto Menia, ki je znan po svojih protislovenskih stališčih. Kako načrtujete delo v senatu v takih razmerah?

“Najprej bom seveda takoj po umestitveni seji vložila vse zakonske predloge, ki so ostali nedorečeni v prejšnji zakonodajni dobi. Veste, jaz nimam dlake na jeziku in ko Menia omenja - se opravičujem za besedno igro - ta naša grozodejstva, mu lahko zelo umirjeno povem, da so nekateri fašistični kriminalci umrli v svojih posteljah, namesto da bi jim sodili in bi presedeli kako leto v zaporu, medtem ko so naši antifašisti - na antifašizmu namreč sloni italijanska ustava, tega ne smemo pozabiti - po krivici bili obsojeni in jih Menia ima še za teroriste. To ni evropsko in če bo potrebno, bomo stopili tudi do Evrope, zato da udejanjimo svoje pravice. Treba pa bo bdeti, da nam ne krčijo pravic, ki jih že imamo, da jim ne bi prišlo na misel, da bi spreminjali zaščitni zakon ali kaj podobnega.”

“Na vsak način bo treba iskati zavezništva znotraj večine in, če bo potrebno, tudi med tistimi, ki so prejeli odlikovanja Republike Slovenije in so vedno obljubljali, da se bodo zavzeli za pravice Slovencev.”

Žalostno je, da neofašisti dobivajo podporo iz Slovenije

Kaj pa glede zakonskih predlogov, katerih vložitev ste napovedali, kako bo treba delati?

“Na vsak način bo treba iskati zavezništva znotraj večine in, če bo potrebno, tudi med tistimi, ki so prejeli odlikovanja Republike Slovenije in so vedno obljubljali, da se bodo zavzeli za pravice Slovencev. Skratka, tukaj bosta na udaru tako Naprej, Italija s tržaškim županom, na drugi strani pa guverner Fedriga, oba sta se namreč izrazila, da sta za to, da bi se to vprašanje rešilo. Videli bomo, kako se bo rešilo. Žalostno pa je, da ti neofašisti, ki so odklanjali vrnitev Narodnega doma in zdaj grozijo Slovencem v Italiji, dobivajo podporo od nekaterih sil v Republiki Sloveniji. To je ne za demokrate, ne za italijanske državljane, ampak za Slovence v Italiji omalovažujoče, žaljivo in sramotno.”

Leva sredina in Demokratska stranka sta zabeležili zelo slab rezultat. Nekateri za to krivijo neučinkovito volilno kampanjo, drugi to, da stranka ne zna več nagovarjati ljudi, tretji pa postavljajo pod vprašaj samo politiko DS v teh letih. Vredno razmisleka, kaj pravite?

“Najprej bo treba seveda o tem rezultatu krepko in temeljito razmisliti ter se vprašati, kje so bile napake. Glede vladne politike v teh letih bi rekla, ker sem bila zraven, da je bila ta močno pod udarom razmer, ki so nastale zaradi covida in vojne v Ukrajini in je bila ta politika samo v prid države. Po drugi strani je treba tudi povedati to: jaz sicer nisem sledila vsedržavni volilni kampanji, ampak svoji kampanji in deželni v Furlaniji - Julijski krajini in sem obiskala ogromno podjetnikov, kategorij, sindikatov, predstavnikov delavcev, kulturnikov, sodelavcev DS, prostovoljcev, pogovorila sem se z ogromnim številom ljudi, z nosilci posebnih potreb, družinami, zdravstvenimi delavci, tako da mislim, da v deželi FJK vlada veliko nelagodje med ljudmi zaradi razmer, ki so nastale. Če ima desnica tak recept, da bo, kot pravijo nekateri, v štirinajstih dneh skupaj z Draghijem napisala finančni zakon, pomeni, da se ne zavedajo, kaj pravzaprav pomeni napisati finančni zakon in kaj pomeni upravljati državo zares. Veste, biti v opoziciji tako, kot je bila do zdaj stranka Bratje Italije, je precej enostavna naloga, ker so sedeli v opoziciji in ugovarjali vladni koaliciji, ki je bila široka in je vključevala tudi Berlusconija in Ligo. Drugače pa je, ko moraš nase prevzeti odgovornost v dobrobit države in državljanov. Če bo potrebno, bomo seveda vsi delali v to smer, a brez instrumentalizacij in resno, kot bo potrebno.”

Bo vlada, ki bo izšla iz teh volitev, zdržala ves mandat, kaj menite oz. pričakujete?

“Mislim, da nimajo primernega kadra in potrebne kilometrine za vlado, ampak, veste, to je moja misel. Mislim tudi, da se bodo notranja ravnovesja v desni koaliciji skrhala oz. sesula, kar se je že pokazalo, ko je šlo za podporo Orbanu v Evropi, kjer je Berlusconi odločno glasoval proti Orbanu, Liga in Bratje Italije pa za. Če se Bratje Italije prepoznavajo v višegrajski skupini, je to drugo vprašanje, mislim pa, da bo prišlo do nesporazumov in trenj. Ta trenja bo treba znati izrabiti in vse to – tu govorim kot predstavnica DS – poročati ljudem, ker politika je pomembna, če predstavlja potrebe in zahteve ljudi in skrbi za družbo. Mislim, da smo zgrešili, da nismo razširili volilne koalicije na vse tiste sile, ki bi se lahko zoperstavile desnici, lahko pa skupaj delamo, zato da pride do primernega ravnovesja tudi znotraj države.”

To pomeni, da bo vsekakor mogoče kakšno zavezništvo ali vsaj sodelovanje z Gibanjem petih zvezd ali Calendo kljub razhodom in polemikam iz bližnje preteklosti?

“Upam, da bo mogoče, ker si nihče ne predstavlja, da smo vsi enaki. Predstavljam pa si lahko, da kot opozicija težimo k temu, da izpostavimo, kateri so manki, do katerih bo gotovo prišlo z desno vlado.”

Ivan Žerjal, Primorski dnevnik


Najbolj brano