Primorska bi bila razdeljena na dve pokrajini

Predlog za členitev Slovenije na enajst pokrajin, vezanih na mestne občine, je zlasti v vzhodni polovici države deležen burnih odzivov. Pozivi, da naj strokovna skupina premisli o predlagani delitvi Štajerske na tri pokrajine in ustanovitvi samostojne pokrajine za Mestno občino Ljubljana, so konstruktivni, pravi dr. Boštjan Brezovnik, vodja strokovne skupine, ki je pripravila prve osnutke pokrajinske zakonodaje. Na predlog za razdelitev zahodnega dela države na Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino v strokovni skupini do zdaj niso prejeli pripomb.

Zemljevid, ki ga je kot izhodišče za začetek pogovorov o ustanovitvi pokrajin predstavila strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika, bi se do oktobra, ko bodo strokovnjaki preučili vse pripombe, še lahko spremenil.

Doslej trije “resni” pomisleki

V dosedanjih razpravah so se odprli zlasti trije resni pomisleki, pojasnjuje Brezovnik. S Štajerske, ki bi bila razdeljena na tri pokrajine (Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko in Zahodnoštajersko) prihajajo pobude, da bi se Vzhodnoštajerska s središčem v Mariboru in Zahodnoštajerska s središčem na Ptuju združili v eno. Glasne so tudi zahteve po oblikovanju Posavja kot samostojne pokrajine. Po predlogu strokovne skupine bi bilo namreč šest posavskih občin priključenih k Dolenjski pokrajini s središčem v Novem mestu, vendar pa posavski župani vztrajajo, da z Dolenjsko nimajo nič skupnega in da Posavje že leta deluje kot zaokrožena geografska enota. Tretji sklop predlogov se nanaša na širitev Ljubljanske pokrajine, v kateri bi bila le Mestna občina Ljubljana, na Osrednjeslovensko pokrajino, ki bi obsegala 26 občin ljubljanske urbane regije.

Predlog strokovne skupine predvideva, da bi imela Goriška pokrajina sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež Primorsko-notranjske pokrajine bi bil v Kopru, sedež pokrajinskega sveta v Postojni, sedež sveta občin pa v Sežani.

Pripomb, ki bi se nanašale na zahodni del Slovenije, v strokovni skupini za zdaj niso dobili. Predlagali so sicer, da bi se primorski konec razdelil na dve pokrajini; Goriško s središčem v Novi Gorici in Primorsko-notranjsko s središčem v Kopru. Primorsko-notranjska bi pomenila povezavo dveh sedanjih statističnih regij, obalno-kraške in primorsko-notranjske. Druga je za potrebe prijavljanja na evropske razpise umeščena v vzhodno kohezijsko regijo in je upravičena do več evropskih sredstev.

To, da bi se v pokrajino povezali dve različni kohezijski regiji, po besedah Brezovnika ni ovira: “Kohezijska sredstva so vezana na črpanje občin. Občine in morebitne interesne zveze občin se bodo še vedno lahko povezovale za različne projekte.”

“Izkazalo se je, da so mesta, kot so Novo mesto, Kranj, zdaj že Koper in celo Maribor, že postala spalna naselja za ljudi, ki se vozijo v Ljubljano.”

Dr. Boštjan Brezovnik

vodja strokovne skupine

Seznam pomislekov se daljša

Po objavi osnutka zakonov o pokrajinah in ustanovitvi pokrajin, so se javno oglasili v istrski stranki Oljka. Nasprotujejo oblikovanju pokrajine, ki bi Istro povezala z Notranjsko, vse do Cerknice, Loške doline in Blok. Predlog razumejo kot grobo poseganje v Istro, ki z Notranjsko ni bila nikoli povezana niti podnebno niti gospodarsko, niti kulturno in zgodovinsko. Podobno kot Štajerci v razdelitvi na tri pokrajine vidijo razbijanje močne Štajerske, v Oljki v povezovanju Istre in Notranjske vidijo poseg v Primorsko. “Predlog je po naši oceni za Primorce celo ponižujoč, saj ga razumemo kot poskus razbijanja močne in klene Primorske,” je zapisal predsednik stranke Valter Krmac. Zanje bi bili sprejemljivi predlogi pokrajina Slovenska Istra, pokrajina Slovenska Istra, Kras in Brkini ali pa velika pokrajina Primorska.

Zadnja vest, da želijo svojo pokrajino, prihaja iz Zasavja. Državni svetnik Matjaž Švagan se ne strinja, da bi bile zasavske občine del Vzhodnoštajerske pokrajine s središčem v Celju. Tudi on se sklicuje na posebnost svojega območja in bo poskušal na svojo stran pridobiti še ostale odločevalce na regijski ravni.

“Predlog povezave Istre z Notranjsko razumemo kot poskus razbijanja močne in klene Primorske.”

Valter Krmac

Oljka, stranka Slovenske Istre

Cilj je skladnejši razvoj Slovenije

Upoštevajoč pripombe in predloge, ki so jih in jih bodo prejeli na posvetovanjih z vsemi deležniki, od predstavnikov občini in državnih svetnikov do predsednika vlade in države, bo strokovna skupina oktobra pripravila dokončni strokovni predlog, napoveduje Brezovnik, sicer izredni profesor na mariborski pravni fakulteti.

Strokovna skupina se je priprave pokrajinske zakonodaje lotila neodvisno od vlade in političnih strank v državnem zboru. Zamisel, da bi pripravo pokrajinske zakonodaje prepustili strokovni skupini, je prišla iz občinskih združenj in državnega sveta. Po več spodletelih političnih poskusih v preteklosti in desetletju zatišja, ko se na temo ustanavljanja pokrajin v Sloveniji ni zgodilo nič, je priprava zakonodaje po metodi “od spodaj navzgor” nov poskus, da bi prišli do poenotenja, kakšne pokrajine sploh hočemo.

V širši strokovni skupini sodeluje 58 strokovnjakov različnih fakultet. Tudi med njimi so različni pogledi na koncept pokrajin v Sloveniji, bi se pa stroka lahko omejila na osem do enajst pokrajin. Večji del stroke je naklonjen ustanavljanju večjih pokrajin z večjim številom prebivalstva in večjim teritorijem, je različna mnenja strnil Brezovnik.

V začetku tedna je pristojni komisiji državnega sveta pojasnjeval, kako so sploh prišli do predloga za pokrajine, vezanih na enajst mestnih občin. Upoštevali so dejstvo, da so mestne občine že danes administrativna, kulturna, športna in razvojna središča v Republiki Sloveniji. Vzporedno s tem je dr. Samo Drobne z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pripravil študijo o funkcionalnih regijah, v kateri je analiziral navezanost prebivalstva na posamezne centre in mobilnost prebivalstva. Pri končni členitvi na enajst regij so upoštevali tudi zadnji predlog, o katerem je državni zbor odločal pred dobrim desetletjem, to je členitev Slovenije na 14 pokrajin. V tistem predlogu je bila Mestna občina Ljubljana opredeljena kot samostojna pokrajina.

“Cilje predlaganega modela decentralizacije je zasledovanje enakomernejšega in skladnejšega razvoja Slovenije,” poudarja Brezovnik. Statistični podatki kažejo, da se je Slovenija od osamosvojitve do danes razvijala v izrazito centralistično državo. Od leta 1998 se je obseg pristojnosti in nalog, ki jih opravljajo občine, povečal vsaj za enkrat, sredstva pa temu niso sledila. Priča smo bili procesu fiskalne centralizacije, ki je vodil še v dejansko, pojasnjuje stroka. Tako imamo v Ljubljani z 292.000 prebivalci 217.000 delovnih mest oziroma 26 odstotkov vseh delovnih mest v Sloveniji. Podatki o delovni mobilnosti med leti 2015 in 2018 kažejo, da v Ljubljani dela več kot 140.000 ljudi iz drugih občin. Dnevno se v službo v prestolnico vozi 90.000 ljudi.

Centralizacija gre tako daleč, da je ogrožen tudi policentrični razvoj Slovenije. “Izkazalo se je, da so mesta, kot so Novo mesto, Kranj, zdaj že Koper in celo Maribor, že postala spalna naselja za ljudi, ki se vozijo v Ljubljano,” pravi Brezovnik.

Najprej območja, nato pristojnosti in denar zanje

Prav zaradi tega so v združenjih občin in državnem svetu sprožili nov krog priprave pokrajinske zakonodaje pod okriljem strokovnjakov in (v tej fazi) brez vpletanja državne politike. A občine in svetniki s tem, kar je pripravila strokovna skupina, niso videti zadovoljni. V Združenju občin Slovenije, ki mu predseduje pivški župan Robert Smrdelj, menijo, “da oblikovanje pokrajin, ki bodo slonele na obstoječih mestnih občinah, ni najboljša pot.” Predlog namreč ne upošteva dosedanjih razvojnih regij, ki že imajo strukturo razvojnih agencij in so del kohezijske strukture. Po njihovem mnenju bi bilo bolje, če bi se v pokrajine preoblikovale sedanje razvojne regije. V združenju opozarjajo tudi na preohlapno opredeljene pristojnosti pokrajin in njihovo financiranje. Določitev organov upravljanj v pokrajinah po njihovi oceni občinam odvzema preveč avtonomije.

V Skupnosti občin Slovenije - predseduje mu murskosoboški župan Aleksander Jevšek - so v prvem odzivu med drugim opozorili na preveč ohlapno opredelitev financiranja pokrajin in njihove pristojnosti. Pohvalili so namero, da bi naloge upravnih enot prešle na pokrajine: “Skupnost se že vse od 2007 zavzema za ukinitev upravnih enot in prenos nalog na občine, zato podpiramo predlagano ukinitev dvotirnosti na lokalni ravni, torej prenos nalog upravnih enot na pokrajine.”

V Združenju mestnih občin Slovenje se strinjajo z oblikovanjem pokrajin okoli mestnih občin, pripravljalcem zakonov pa predlagajo predvsem, naj ob pripravi pokrajinske zakonodaje uredijo tudi poseben status in pristojnosti mestnih občin.

Brez sodelovanje vlade in ministrstev le ne bo šlo

Podobno kot občinska združenja tudi državni svetniki že izražajo pomisleke zaradi ohlapno opredeljenih nalog in financiranja pokrajin. Na vprašanja, zakaj so se strokovnjaki najprej lotili risanja zemljevida in niso pripravili celega paketa pokrajinske zakonodaje, Brezovnik odgovarja: “Šele ko bomo imeli ustrezno zasnovane teritorije, bomo lahko presodili, kaj so te pokrajine dejansko sposobne izvajati.” Tudi državni zbor bo moral najprej odločiti o številu pokrajini in njihovi krovni opredelitvi, šele nato bo sledilo odločanje o prenosu pristojnosti, financiranju pokrajin in volitvah v pokrajinske organe.

“Naš cilj je preveriti, ali so teritorialne člembe, ki smo jih predlagali upoštevaje funkcionalne regije in mestne občine, sprejemljive za občine,” pojasnjuje Brezovnik. Ko bi določili najboljšo možno členitev na pokrajine, bi se lahko lotili priprave ostalih izvedbenih zakonov, pri čemer pa Brezovnik poudarja: “Zakona o prenosu pristojnosti in zakona o financiranju pokrajin ni mogoče pripraviti brez sodelovanja vlade in ministrstev. Mi lahko pripravimo optimalni model, vendar če se vlada in ministrstva ne bodo strinjala s tem, da bi prenesla določene pristojnosti na pokrajine, potem nismo naredili nič.”

V strokovni skupini so za september in oktober pripravili natančen načrt, kako priti do čim večjega soglasja o ustanovitvi pokrajin in določitvi njihovih območij. Po njihovi časovnici bi predloge zakonov o pokrajinah in ustanovitvi pokrajin v parlamentarno proceduro vložili januarja 2020. Vlagatelj zakonov bi bil državni svet.

Idealno bi bilo, če bi se jim v kratkem pridružila tudi vlada. “Če bodo želeli sodelovati, je naša strokovna skupina pripravljena pomagati pri pripravi vseh izvedbenih zakonov, tako da bi jih lahko sočasno vložili v DZ,” najboljši scenarij povzema Brezovnik.

Na ministrstvu za javno upravo so v odgovoru na naša vprašanja, ali se pripravljajo na sodelovanje v tem procesu in ali bodo morda vladi predlagali ustanovitev medresorske skupine, ki bi pregledala možnosti za prenos pristojnosti in finančne posledice, spomnili, da so procesu decentralizacije zelo naklonjeni. Minister Rudi Medved pozdravlja pristop priprave predpisov “od spodaj navzgor”, saj gre za temo, ki terja široko soglasje. Obljubil je tudi strokovno pomoč pri pripravi zakonodaje. “Vlada in ministrstvo za javno upravo pri konkretnem predlogu nista sodelovala. Je pa ustvarjanje razmer za politični konsenz o ustanovitvi pokrajin zaveza iz koalicijske pogodbe in od tod izhajajo tudi konkretne naloge ministrstva,” o tem, ali in kako bodo sodelovali naprej, sporočajo z ministrstva.

---