Od kod besede kuga, pandemija, epidemija, karantena, lazaret ...

Beseda sodi med najmočnejše, najkoristnejše in najpopolnejše izume govorečega človeka. Šele z njo je stopil v svet civilizacije in ustvaril svojo lastno zgodovino, edinstveno v naravi. Nobeno drugo bitje, ki jih Zemlja prehranjuje tisoče in več, si je ni bilo sposobno ustvariti. Ustvaril si jo je le človek.

Brez besede se človeku ne bi odprla vrata do napredka, skupne obdelave zemlje, industrijske proizvodnje kapitalističnega gospodarstva, visoke organiziranosti v obliki države, široke narodne in mednarodne kulture. Brez zapisane besede se ne bi ponašali s Homerjevima epoma Iliada in Odiseja, Dantejevo Božansko komedijo, Shakespearjevo tragedijo o Romeu in Juliji, Trubarjevo knjižno slovenščino in ne s himno Žive naj vsi narodi. Pa tudi tega izvoda Primorskih novic in tega članka o besedi ne bi mogel nihče brati, če ne bi bilo besede. V začetku je bila beseda, pravi Sveto pismo.

Kako pomembna je beseda za vsak narod, se zavedajo vsi veliki zavojevalci in zasužnjevalci malih narodov. Najprej premaganemu narodu prepovejo uporabljati domači jezik in mu začnejo vsiljevati svojega, tujega. S tem mu hočejo uničiti njegovo kulturo, zgodovino, pomembne zgodovinske voditelje, spomine in z njimi še vse drugo, kar priča o narodni samobitnosti.

Vprašanja o jeziku pošiljajte najoze.hocevar@primorske.si

Zato beseda zmeraj vzbuja našo radovednost, kdaj in kje se je rodila, in kako se je razvijala do svojega današnjega pomena. Kako zavita in nepredvidljiva so ta njena pota, smemo sklepati po najnovejšem samostalniku v slovenščini korona, ki si je v nekaj mesecih pri nas nepričakovano izboril nov pomen. Sestavljenka koronavirus se je kar na hitro skrajšala v korono in ta skrajšanka zdaj že pomeni isto kot nevarni virus iz Kitajske. Prav ta množični ubijalec je napotil neko bralko izmed vas, spoštovane in spoštovani, ki berete te vrstice, da je izbrala nekaj najpogostejših besed v povezavi z njim in me zaprosila, naj jih razložim z vidika njihovega izvora:

“Dragi Jože, že dlje časa se pripravljam vam poslati nekaj vprašanj za Minuto, tokrat sem se vendarle spravila k pisanju. Upam, da ste koronavirusu navkljub dobro in da bodo moja vprašanja, pomisleki, zanimanje kaj koristili vam oziroma vašim bralcem. Veliko je v javnosti v teh časih slišati novih izrazov, ki jih mogoče vsi ne razumejo ali se nimajo časa pozanimati, kaj pravzaprav pomenijo, pa četudi jih strokovnjaki tudi pojasnijo. A vsi ne gledamo in poslušamo vsak dan poročil in drugih oddaj, povezanih z dogajanjem okoli koronavirusa, zato se mi zdi, da bi bilo dobro natančneje pojasniti naslednje pogosto uporabljene besede:

• Kaj točno pomeni izraz prekužiti? Kaj pa druge izpeljanke iz istega korena? Denimo okužiti, razkužiti?”

Odgovor: Navedene tri besede najnatančneje in takoj razumemo, če se spomnimo besede kuga, iz katere so izšle. Glagol okužiti se pomeni, da je kak nesrečnik staknil smrtno kugo, a danes tudi kako drugo bolezen. Če ni umrl od kuge in je ozdravel, je veljal za prekuženega, morda varnega pred kugo. Ko so pa ljudje prostore, kjer je okuženec umrl, očistili in iz njih izgnali kužne klice, so rekli, da so jih razkužili.

• Vprašanje: “Kaj pravzaprav pomeni koren besede kuga? Od koga smo jo Slovenci prevzeli in ali smo jo morda sami ustvarili?”

Odgovor: Beseda kuga je davna izposojenka iz stare visoke nemščine, kjer se je glasila koga ali kuga in je imela enak pomen. Njen prvotni izvir pa ni poznan. Današnja nemščina je več ne uporablja in jo nadomešča z besedo Pest, po latinski besedi pestis (kuga). V preteklosti se je izraz kuga uporabljal za vse hude nalezljive bolezni.

• Vprašanje: “Kako se iz samostalnika kuga razvije pridevnik kužen? Zakaj se g v besedi kuga spremenil v ž? Kako se v slovnici imenuje ta pojav?”

Odgovor: Razvoj besede kužen poteka takole: Samostalniku kuga odvzamemo končnico -a in mu prilepimo pridevniško obrazilo -en: kug-en. Ker soglasnik g tvorimo v zadnjem delu ustne votline, samoglasnik e pa v njenem sprednjem delu, se izgovor soglasnika g preseli k e-ju. In pri tem premiku se spremeni v ž. Temu pojavu pravimo mehčanje (soglasniki k, g, h se pred samoglasnikoma i in e spremenijo v č, ž, š).

• Vprašanje: “Kaj pa beseda karantena? Od kod izvira? Kako je nastala? Kdaj se je uveljavila? Je tujka, izposojenka?”

Odgovor: Tujka karantena izhaja iz števnika štirideset, it. quaranta, fr. quarante. To kaže, da je ta samostalnik v srednjem veku nastal v Sredozemlju, ker Nemci števniku štirideset pravijo vierzig, Angleži pa forty. Italijani so iz števnika quaranta izpeljali samostalnik quarantena, Francozi pa quarantaine. Izposodili so si ga tudi Angleži (quarantine) in Nemci (Quarantäne). Ta samostalnik je pomenil štirideset dni ali štiridesetdnevnico. Toliko dni so namreč morale pred sredozemskimi pristanišči, npr. v Benetkah in Dubrovniku, ladje čakati na posebnem samotnem sidrišču, če je obstajal sum, da na njih razsaja kaka kužna bolezen, ne samo kuga. Toliko časa je po mnenju nekdanjih fizikov (fisicusov), kot so se imenovali zdravniki, moralo preteči, da je ugasnila vsaka kužna bolezen na ladji. Danes ti ukrepi seveda ne veljajo več, a ime karantena je ostalo in pomeni osamitev, izolacija, zapora, omejitev.

Ukrep osamitve pri nalezljivih boleznih je bil znan že davno prej. Sveto pismo govori o gobavcih, ki so jih osamili v kakšnem odmaknjenem kraju.

• Vprašanje: “Kakšna je razlika med izolacijo in samoizolacijo? Oziroma katero besedo, besedi, besede je najbolje uporabljati za ta stanja, v katerih smo sedaj?”

Odgovor: V primerih hudih kužnih bolezni izolacijo ali osamitev po navadi uvede in izvede oblast. Ko pa kdo sam spozna, da bo dobro zanj, če se loči iz družbe in zapre v osamo, pravimo, da je šel v samoosamo ali v samoizolacijo. Boljši kot izraz izolacija sta osama ali samoosamitev.

• Vprašanje: “Zakaj so ustanovo ali stavbo, v kateri so ljudje, ki so z ladjami pripotovali, na primer v Trst, počakali 'v karanteni', imenovali lazaret?”

Odgovor: Beseda lazaret pomeni vojaško poljsko bolnišnico na terenu (polju) blizu bojišča; a tudi bolnišnico za kužne bolezni, zlasti za gobavost. Nastala je v Benetkah po imenu otoka Santa Maria di Nazareth, krajše Nazareto, kjer je bila bolnišnica za kužne bolezni (tudi gobavost). Ime nazareto so spremenili v lazareto po imenu svetopisemskega gobavca Lazarja. Danes se tako imenuje tudi kak kraj, kjer je bila bolnišnica za kužne bolezni.

• Vprašanje: “Ko bo iznajdeno cepivo proti koronavirusu, nas bodo cepili ali bomo cepljeni? Kaj je ustrezneje?”

Odgovor: Oboje je pravilno in ustrezno.

• Vprašanje: “Kaj pomeni beseda precepljenost?”

Odgovor: Da je narod precepljen proti kaki bolezni, pravimo takrat, ko je toliko ljudi cepljenih (in imunih), da se bolezen ne more več širiti.

• Vprašanje: “Kaj je bolje: ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19 ali ukrepi za preprečevanje okužbe s covidom-19?”

Odgovor: Pravilno je oboje, le da pri prvem ukrepu hočemo preprečiti širjenje bolezni, ki že razsaja, pri drugem ukrepu pa bolezni še ni, hočemo pa preprečiti njen prihod.

• Vprašanje: “Pa še: Kakšna je razlika med pandemijo in epidemijo?”

Odgovor: Oba pojma sta iz grščine, kjer beseda pan pomeni ves, beseda demos pomeni narod, besedica epi pa pomeni na, nad. Epidemija je torej bolezen, ki je razširjena na en sam narod, pandemija pa bolezen, ki zajame vse narode, ves svet.

In za konec še popravek: V predzadnji Minuti z naslovom Kako zapisovati tuja zemljepisna imena - po tujem pravopisu ali po slovenskem? sem pomotoma zapisal, da je italijansko mesto Treviso na Južnem Tirolskem, a je v resnici v deželi Veneto. Bralcem se opravičujem.

---