Nova bolezen v črtah in krivuljah

Evropski statistični urad Eurostat je aprila 2020 vzpostavil nov sistem zbiranja podatkov o smrtih, ki jih države pošiljajo na tedenski bazi. Z nekaj manjšimi izjemami v bazo prihajajo podatki iz 24 držav, med njimi tudi iz Slovenije, ki omogočajo realen vpogled v vpliv epidemije koronavirusne bolezni. Statistika seveda ne more odgovoriti na vsa vprašanja in tudi zbiranje ter obdelava podatkov se, podobno kot druge dejavnosti, s katerimi se države odzivajo na epidemijo, na evropski ravni postopoma usklajuje.

Pandemija covida-19 je povzročila različne vplive na življenje ljudi in gospodarski utrip ter delovanje zdravstvenih sistemov, hkrati pa je sprožila izjemno zanimanje za relevantne statistične podatke. “Medtem ko je lahko mednarodna primerljivost podatkov, povezanih s covidom-19, še vedno sporna zaradi razlik v pravilih glede klasifikacije bolezni in vzrokov smrti, podatki o umrljivosti lahko ponudijo verodostojno alternativo za mednarodno primerljivo spremljanje in analizo neposrednih in posrednih učinkov pandemije covida-19,” so pojasnili na Eurostatu.

Povedano preprosteje: še vedno se lahko prepiramo o tem, ali je nek bolnik umrl zaradi covida-19 ali s covidom-19, ampak primerjava med povprečnim številom smrti med letoma 2016 in 2019 ter številom smrti v istem obdobju leta 2020 nam daje zanimiv vpogled v to, kako je nova nalezljiva bolezen vplivala na umrljivost.

Kje najti številke

Tako evropski (ec.europa.eu/eurostat) kot slovenski (stat.si) statistični portal imata poseben del, namenjen covid statistiki. Tam se zbirajo in objavljajo statistični podatki o vplivu nove bolezni na ekonomijo, prebivalstvo in zdravje, družbo in trg dela, kmetijstvo, mobilnost turizem in tako naprej. Evropske države med sabo usklajujejo metode in s tem zagotavljajo čim večjo stopnjo primerljivosti podatkov.

Pomlad ni prinesla običajnega padca

Kot je na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) pojasnila Tina Žnidaršič z oddelka za demografske statistike in življenjsko raven, so tudi na Sursu začeli objavljati mesečne podatke o številu umrlih. Ti kažejo, da na smrtnost v Sloveniji epidemija koronavirusne bolezni ni imela zaznavnega vpliva. “Število umrlih na letni ravni je že nekaj časa precej stabilno in se giblje okrog številke 22.000. Precej več razlik je pri številu rojstev. V prvi polovici leta 2020 je po sedanjih podatkih umrlo manj ljudi kot leto prej in tudi manj kot v petletnem povprečju.”

V Sloveniji torej umre v povprečju 1800 ljudi na mesec ali 60 na dan. Ampak realno je število smrti precej večje v zimskih mesecih in manjše v toplejšem delu leta. Na to vpliva tudi širjenje nalezljivih bolezni, na primer gripe. Precej podobna so običajna statistična gibanja v drugih evropskih državah. V marcu torej število smrti v primerjavi z januarjem in februarjem začne padati. Ampak kot kažejo podatki Eurostata, sta bila letošnji marec in april precej drugačna. Namesto da bi število smrti začelo padati, je začelo v času vrhunca epidemije koronavirusne bolezni rasti.

V Sloveniji umre v povprečju 1800 ljudi na mesec ali 60 na dan. Ampak realno je število smrti precej večje v zimskih mesecih in manjše v toplejšem delu leta.

Kot izhaja iz podatkov, je v dvanajstih tednih med marcem in majem 2020 v 24 evropskih državah umrlo 160.000 ljudi več kot v primerljivih obdobjih med letoma 2016 in 2019. Največja razlika je nastala v tednu med 30. marcem in 5. aprilom.

V najbolj prizadetih regijah trikrat več smrti

Krivulja smrtnosti se je dvigala skladno s slabšanjem epidemioloških razmer v posamični evropski državi. Prva je najvišjo presežno smrtnost dosegla Italija, kjer je bil vrhunec že v zadnjem tednu marca. V Španiji se je v prvem tednu aprila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem število smrti več kot podvojilo. Najvišje številke so nekatere države dosegle še teden dni kasneje, med njimi Belgija, Nizozemska, Portugalska in Švedska. V tej državi, ki je bila tarča kritik in pohval zaradi tako imenovanega “švedskega modela” soočanja z epidemijo, ki ni predvideval strogega zapiranja javnega življenja, je bila smrtnost povečana za 35 odstotkov od maja do marca in, v nasprotju s Španijo in Italijo, ni bilo izrazitih vrhuncev.

Zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom umira več moških kot žensk.

Med posameznimi evropskimi regijami so bile seveda velike razlike. Največje povečanje umrljivosti je bilo v nekaterih pokrajinah severne Italije, med njimi izstopajo Bergamo, Cremona, Segovia, Lodi in Brescia, kjer je bila smrtnost trikratnik večletnega povprečja. Podobne številke imajo nekatere pokrajine v osrednji Španiji, vključno z Madridom. Od 25 najbolj prizadetih pokrajin jih je kar 21 v teh dveh državah, tri so v Franciji in ena na Nizozemskem.

Tudi pregledna statistika dokazuje, kar se je že izkazovalo med epidemijo: zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom umira več moških kot žensk. Ni presenetljivo, da se je smrtnost najbolj povečala pri najstarejši skupini populacije, a precejšen dvig se je zgodil tudi pri odraslih med 70. in 80. letom, kjer je indeks povečanja v tednih viška epidemije 1,4.

“Včasih je težko preceniti, kateri podatek je kakovosten, kateri je res iz raziskovalnega vira, ki ima razdelano metodologijo. Velikokrat se navajajo podatki, ki ne sodijo v okolje uradne statistike, ki nudi primerljivost v času in prostoru.”

Tina Žnidaršič, Statistični urad Republike Slovenije

Podatki so sicer zbrani in predstavljeni, kar pa ne pomeni, da so dokončni. Primerjava leta 2020 s predhodnimi leti bo mogoča šele, ko se obdobje zaključi. Prav tako, opozarjajo statistiki, moramo biti pri interpretaciji podatkov previdni. Covid-19 je najbolj očitna, vsekakor pa ne edina spremenljivka leta 2020.

Analiza kompleksnih posledic nas še čaka

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev imajo kompleksne učinke na gospodarstvo, zdravstveni in izobraževalni sistem. Kot na Sursu pojasnjuje Martin Bajželj: “Prezgodaj je, da bi merili širše socialne posledice epidemije. Statistiko o kakovosti življenja pripravljamo na letni ravni.” Če je torej jasno, da je v Evropi med pandemijo umrlo več ljudi, še vedno ostaja prostor za analizo vprašanj, ki so v vsakdanji debati zelo pogosta. Na primer, kolikšen delež povečane smrtnosti gre pripisati zmanjšani dostopnosti zdravstvenih storitev, zamudam pri diagnosticiranju akutnih težav, poslabšanj kroničnih stanj, povečanim težavam z duševnim zdravjem in podobno.

Poleg statističnega dejstva, da je letos umrlo več Evropejcev, je neizpodbitno še dejstvo, da je imelo dogajanje izjemno negativen vpliv na gospodarske kazalce. Najbolj neposredno je bila na udaru trgovina, kjer je bil padec bistveno strmejši kot v krizi leta 2008. Med januarjem in decembrom 2008 se je skupni indeks maloprodaje v EU zmanjšal za 1,8 točke, med marcem in aprilom 2020 pa zaradi zaprtih trgovin za kar za 22,1 točke. Res pa je, da je večina držav že avgusta dosegla ali celo presegla predkrizne ravni. Strmemu padcu je torej sledil enako strm vzpon. Že avgusta se je dvigala tudi raven industrijske proizvodnje.

Kot pojasnjuje Bajželj, se na Sursu trudijo zbirati in predstavljati čim več relevantnih podatkov o gospodarski sliki v državi. Gre za podatke, ki jih zbirajo tudi sicer, a jih zaradi covida-19 predstavljajo z manjšo periodiko: “V obdobju epidemije je bilo naše delo precej zahtevno predvsem zato, ker smo morali ubrati nove strategije pri pridobivanju podatkov.” Prvi gospodarski učinki epidemije, pojasnjuje Bajželj, so se začeli kazati že marca letos.

V aprilu se je drastično znižala naša blagovna menjava - izvoz za skoraj 27 in uvoz za skoraj 39 odstotkov. Bistveno je padel izvoz v avtomobilski industriji, medtem ko se je naš izvoz farmacevtskih in medicinskih proizvodov v prvem polletju 2020 povečal za kar 65 odstotkov. Turizem so deloma rešili domači gosti, ki so od junija do avgusta unovčevali bone. Gostinstvo je v marcu doživelo največji doslej zabeležen upad prihodkov. Na splošno je padlo število delovno aktivnih. Hiter padec, pojasnjuje Bajželj, je imel tudi v Sloveniji, podobno kot drugod v Evropi, tudi hiter odboj - uresničila se je torej napoved o krivulji v obliki črke “v”. Vprašanje je, kakšne bodo globoke in dolgoročne gospodarske posledice ter kaj nas čaka v drugem valu, sredi katerega smo trenutno.

Niso vse številke enako uporabne

Na družbenih omrežjih in med komentarji spletnih novic, kjer teče ostra in vroča, pogosto precej ideološka debata o tem, ali je covid-19 resnična grožnja ali le teorija zarote, se statistika pogosto navaja kot neizpodbiten dokaz za to ali ono kategorično trditev. Kot pravi Tina Žnidaršič: “Potreba po podatkih je bila predvsem v času najbolj akutne faze epidemije velika in ljudje so včasih vzeli, kar je bilo. Včasih je težko preceniti, kateri podatek je kakovosten, kateri je res iz raziskovalnega vira, ki ima razdelano metodologijo. Velikokrat se navajajo podatki, ki ne sodijo v okolje uradne statistike, ki nudi primerljivost v času in prostoru.”

V krizah javnost, in tudi odločevalci, pogosto hočejo podatke tukaj in takoj, ampak hitrost je redko prijateljica znanosti - to velja tudi za statistično znanost. Na Sursu veliko energije vlagajo v tako imenovano statistično pismenost. Z javnostjo komunicirajo prek družbenih omrežij in spleta, pripravljajo publikacije, srečanja in predstavitve za strokovne javnosti, slovenski srednješolci se zelo uspešno udeležujejo Evropskih statističnih iger. Večno vprašanje, ali velja, da “številke ne lažejo” ali da je mogoče “s statistiko manipulirati”, še vedno ostaja brez dokončnega odgovora. Kot pravi Bajželj: “Morda je še najbolj resnična tista statistična šala, ki pravi, da se s številkami da zavajati, brez številk pa še lažje.”

---