Mitja Gialuz: Družba bi morala imeti za krmilom več žensk

Letošnja 53. Barkolana bo po sivini, ki jo je lani prinesla pandemija, barvna. Barvitost nakazuje tudi plakat za letošnjo prireditev izraelskega umetnika Rona Arada, ki je z digitalnim čopičem morje prekril s pisanimi jadri. Pričakovanja so upravičeno visoka, Mitja Gialuz, predsednik jadralnega kluba SVBG, ki organizira jadralni dogodek, pa je prepričan, da bo praznik uspel. To pa predvsem po zaslugi širokega tima prostovoljcev, ki so vsako leto znova polni zagona, ki je prisoten na vsakem vogalu barkovljanskega društva.

S predsednikom Mitjo Gialuzem smo se pogovarjali o zadnjih pripravah pred Barkolano, njegovi organizacijski kilometrini in o posledicah, ki jih je tudi na veliko prireditev pustila pandemija.

Letošnji spremljevalni program je zelo pester. Vrnili ste literarni festival in regato Go to Barcolana from Slovenia. Novost je tudi konferenca o zdravju morja in trajnostnem razvoju. Program kaže, da se vračamo v predpandemsko normalnost?

“Letošnje vzdušje je k sreči povsem drugačno od lanskega. Po zaslugi cepiv je lahkotnejše in prav zato smo sestavili ambiciozen program. Prav je, da ljudem ponudimo široko paleto dogodkov, kulturnih in športnih.”

“Naš cilj je, da bi težko leto pustili za seboj. Nikoli ne bom pozabil, kako negotovi smo bili lani, ko je bilo treba sprejeti odločitev o 52. Barkolani. Dan, ko smo odprli dogodek, je zaznamovalo slabo vreme. Preveval nas je neprijeten občutek, število okuženih s covidom-19 je naraščalo iz dneva v dan, ljudje so se bali novih omejitev javnega življenja, do katerega je dejansko nekaj tednov po Barkolani tudi prišlo. Letošnje vzdušje je k sreči povsem drugačno od lanskega. Po zaslugi cepiv je lahkotnejše in prav zato smo sestavili ambiciozen program. Prav je, da ljudem ponudimo široko paleto dogodkov, kulturnih in športnih. Letošnje jadralsko leto je za Italijo s športnega vidika zares fantastično. Začelo se je z jadralsko dirko Vendee Globe, na kateri je Giancarlo Pedote sam obkrožil svet. Uspeh je nadaljevala posadka jadrnice Luna Rossa, ki si je prijadrala finale pokala challenger Prada Cup, nato sta Ruggero Tita in Caterina Banti osvojila zlato olimpijsko medaljo. Barkolana želi predstavljati vrhunec uspešnega jadralnega leta in v goste smo se odločili povabiti tako Tito kot Bantijevo in tudi nekatere člane posadke Lune Rossa. Uživamo v prazničnih dneh, ki ponujajo nov začetek, katerega po tako travmatičnem obdobju še kako potrebujemo.”

Razmislek o tem, kakšen bo svet po pandemiji

Pomemben trenutek letošnje Barkolane je tudi tako imenovani Sea Summit oziroma konferenca o trajnostnem razvoju.

“Jadranje je metafora družbe. Ta bi za krmilom morala imeti več žensk ne samo v jadranju, temveč na vseh področjih družbenega udejstvovanja.”

“Ideja o tej konferenci izhaja iz pandemije in razmisleka o tem, kakšen bo svet po njej. Čez noč smo spoznali, da lahko epohalen dogodek, kot je pandemija, vse obrne na glavo in spremeni paradigmo našega življenja. V pandemiji se je pokazalo, kako pomemben je trajnostni razvoj, kako pomembno je zgraditi alternativni gospodarski model, ki ne temelji na virih, ampak na krožnem in regenerativnem gospodarstvu. Posvetu je namenjen okoljski trajnosti in energetski učinkovitosti pristanišča, ki lahko za celotno mesto predstavlja priložnost. Strokovnjaki bodo potegnili vzporednice med genovskim in tržaškim pristaniščem. Govora bo tudi o navtiki in predelavi odpadnih plovil ter državnem programu za ravnanje z odpadnimi plovili. V fokus bomo postavili tudi zdravstveno stanje morja, govorili pa bomo tudi o enakosti spolov. Koncept trajnostnega razvoja ni povezan samo z okoljem, ampak tudi z enakostjo spola.”

Ste v tej smeri uvedli tudi nov pokal, ki se imenuje Women in Sailing?

Iz koledarja prireditev

Danes: razstava Nikola Tesla, mož za prihodnost (staro pristanišče, tudi jutri in v nedeljo), Barkolana Sea summit, Vas Barkolana (Trg zedinjenja).Jutri: Na Barkolano iz Slovenije (12-17), čez dan številne prireditve, razstave in drugi kulturni dogodki, regate pred nabrežjem.V nedeljo: start Barkolane ob 10.30, do večera bodo odprte stojnice na glavnem trgu, ob 19.30 še start regate Od Barkolane do Ravenne.

“Tako je. S tem pokalom bomo nagradili najboljšo mešano posadko, ki bo za krmilom imela žensko. Jadranje je metafora družbe. Ta bi za krmilom morala imeti več žensk, ne samo v jadranju, temveč na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Barkolana že leta spodbuja enakost spolov in zavrača diskriminacijo. Univerzalno vizijo enakosti v družbi smo večkrat pokazali tudi z našimi plakati.”

Poklon digitalni umetnosti in življenju

Podobo letošnjega plakata je razvil izraelski industrijski oblikovalec in umetnik Ron Arad. Kako je nastala ideja za letošnji plakat?

“Plakat za letošnjo Barkolano bi lahko razumeli kot poklon digitalni umetnosti in življenju. Umetnik je podobo, barvite jadrnice, narisal z digitalnim čopičem. Z barvami je želel sporočiti, da je treba na življenje gledati z optimizmom, z digitalnim orodjem pa je pokazal, kako pomembna je digitalna revolucija. Med pandemijo smo prav vsi spoznali pomen digitalnega. Še dobro se spominjam, kako smo med prvo ustavitvijo javnega življenja s prijatelji nazdravljali prek ekrana, profesorji smo predavali na daljavo. Videli smo, da je digitalna tehnologija bistvena za napredek. Lani smo v digitalni obliki organizirali regato RoundItaly, letos pa smo našo digitalno idejo uresničili v živo.”

Ali bo v bližnji bodočnosti sploh mogoče preseči rekord iz leta 2018, ko se je na jubilejno 50. Barkolano prijavilo 2688 posadk?

“Ta rekord bo zelo težko preseči. Res pa je tudi, da Barcolana zna postreči s presenečanji. Kdo ve, morda bomo nekoč presegli tudi ta rekord.”

Lani so vremenske razmere preprečile izvedbo Barkolane. Profesionalni jadralec Furio Benussi je ob tem kritično dejal, da bi bilo treba predvideti rezervni termin, s čimer bi šli na roke jadralcem, ki pridejo v Trst od daleč. Letos ste ta korak naredili. Če bo nedeljska regata odpadla, jo boste nadomestili dan kasneje. Je bilo to idejo težko urediti?

“Benussi je lani predlagal, da bi Barkolano v primeru odpovedi izpeljali teden dni kasneje, kar je bilo takrat nemogoče, saj je bil koledar Jadralne zveze že zaseden. Letos smo o tem pravočasno govorili s predstavniki zveze in tudi z luško kapitanijo. Skupaj smo sklenili, da kot rezervni termin določimo ponedeljek, dan po predvideni regati.”

Lani je prišlo tudi do krajšega komunikacijskega stika z občinskim odbornikom Giorgiom Rossijem, ki je dejal, da je treba občinski denar za prireditve enakopravno porazdeliti in da Barkolana ne more monopolizirati trga. Ste rešili ta nesoglasja?

“Strinjam se z Rossijem, ko pravi, da mesto ne more imeti samo Barkolane. Seveda potrebujemo še druge prireditve. Spomladi smo nekoč imeli Baviselo, upam, da bo ta prireditev spet zaživela v obsegu, kot nekoč. Rad bi poudaril, da smo z Občino Trst letos sodelovali dobro, odstopila nam je prostore za tridnevno konferenco o trajnostnem razvoju.”

Ekonomski projekt, ki se splača

Koliko pa stane organizacija Barkolane?

“Naj najprej povem, da Barkolane brez vrste prostovoljcev ne bi mogli organizirati. Že vrsto let Barkolana ponuja vrsto spremljevalnih dogodkov, za realizacijo programa pa potrebujemo pomoč z vseh strani. Organizacija celotnega dogodka stane ogromno, več milijonov evrov. A investicija se obrestuje, saj smo pred časom s številkami pokazali, da je Barkolana ekonomski projekt, ki se splača, saj za Trst in celotno regijo proizvaja bogastvo. Slišim, da so hoteli polni in da so hotelirji zelo zadovoljni.”

V preteklosti ste organizirali tudi koncerte. Bomo v bližnji prihodnosti lahko spet uživali ob velikih glasbenih imenih?

“Srčno upam da. Letos smo to idejo vzeli v poštev, a potem smo videli, da bi bila organizacija velikega koncerta v trenutnih razmerah zelo zapletena. Upam, da se bodo v prihodnje v naš koledar dogodkov spet vrnili tudi koncerti.”

---