Minuta, dve za jezik: Presenetljiva moč “korone”, da si privzame več pomenov

Nemalokrat nas preseneti kaj nenavadnega v naravi, ki je sama sebi vladajoča cesarica in jo človeku le na videz kdaj uspe nekoliko obvladovati, a še zdaleč ji ne more uspešno ukazovati. Za kaj presenetljivega pa ne poskrbi samo narava, ki je del neobvladljivega vesolja, ampak tudi jezik, ki je obvladljiv, saj je izum človekovega razvoja iz molčeče črede v govorečo družbo.

Narava nas običajno preseneti in pokaže svojo moč z neobvladljivimi pojavi, kakor so potres, povodenj in vremenska ujma, ki so dobro vidni in zaznavni vsakomur takoj, ko jih zagleda in občuti. A še bolj nas preseneti, če nam pošlje kaj nevidnega in ne takoj zaznavnega; kaj takega, kot je potuhnjena bolezen, ki udari ne le iznenada, ampak tudi silovito kot v praznoverskih časih šiba božja, kuga, lakota in hunski vojskovodja Atila - v sedanjem času pa koronavirus, kot ga zdaj zvečine zapisujemo.

Jeziku niso nujna tako močna sredstva, da nam nepričakovano zaigra kaj nenavadnega; kaj takega, kar ni v skladu s pravili, ki so vgrajena v njega samega in so zapisana celo v slovnici. Zadošča mu že kak nov izraz, visoko izpostavljena beseda, ki je sicer že znana, a jo naenkrat začnejo uporabljati in poudarjati vsi na radiu in televiziji, predsedniki držav, govorniki, novinarji in drugi pisci, ko poročajo o najnovejšem “strahu, muki, grožnji in nevarnosti” na svetu. Ta beseda ni - poglejte presenečenje! - koronavirus, kot bi marsikdo utemeljeno ugibal, marveč zgolj njegov začetni del, korona, in to kljub temu da je nevaren virus, ne pa korona.

Vprašanja o jeziku pošiljajte najoze.hocevar@primorske.si

Korona v latinščini pomeni nekaj ukrivljenega, okroglega, kot je kraljéva krona, danes pa dodatno še žarečo plinsko plast okoli Sonca. Ker to besedo neprenehoma omenjamo v povezavi z nespodbudnimi pojavi, kot so bolezen, strah, nevarnost, smrt, se je še nje prijelo nekaj slabega pomena. Tako smo v časopisih brali in po govorjenih obvestilih slišali povsem nepričakovane nove zveze in pomene te besede:

> protikoronski ukrep

> antikoronski blues

> korona ekonomija

> korona paket

> v korona svetu

> korona odpoved (delovnega razmerja)

> vladni protikoronski paket

> korona maje turistični holding

V navedenih opisih ima beseda korona nove pomene, ki jih je privzela iz svoje povezave z nevarnim virusom; med njimi tudi negativne: bolezenski, protipandemijski, ogrožen s koronavirusom, odpoved zaradi koronavirusa, nevarnost zaradi koronavirusa itd. Ti primeri jasno kažejo, kaj v jeziku pomeni pogosta raba kakšnega izraza: kakor hitro kako obliko zapišemo ali izgovorimo zelo pogosto, se uveljavi, tudi če je napačna; včasih celo v knjižnem jeziku.

Ob na novo ustvarjeni besedi koronavirus, spoštovane bralke in bralci, pa se poraja tudi kak pomislek, ali je pravilno izpeljana in zapisana po določilih naše slovnice. Na nekatere dvome nas je opozorila bralka Darja, ki ni bila potešena s kratkimi odgovori na njena vprašanja v Minuti v petek, 20. marca 2020. Zato se mi je ponovno oglasila: “Spoštovani gospod profesor, zelo ste razveselili ne le mene, ampak tudi moje sodelavke in edinega sodelavca, ker ste takoj odgovorili na moje vprašanje o imenu koronavirus, ki je zdaj tako aktualen. Vaš članek so prebrali vsi v naši pisarni, ki ni majhna. Največ zato, ker pišete o virusu, o katerem zdaj govorijo vsi okoli mene. Od kod izraz koronavirus in zakaj vedno dodajajo še kratico covid-19, se sprašujejo. Eni pravijo, da je ta kratica ime bolezni, drugi pa, da je to ime sestavljeno iz besede corona in imena kraja na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila. Pravijo tudi, da so ženske bolj odporne proti temu virusu in da jih zaradi tega virusa manj umre kot moških, ker da imajo ženske boljši imunski sistem. Moji sodelavci so me pohvalili, da sem zbrala pogum in vam postavila vprašanje o koronavirusu. Vaš članek je prebral tudi sodelavec, ki piše članke o gospodarstvu. Takoj mi je rekel, da niste odgovorili na zadnji del mojega vprašanja o tem, kako naj po pravopisu pravilno zapišemo take sestavljene besede, kot je koronavirus: skupaj ali narazen. Hvaležna vam bom, če boste odgovorili še na to vprašanje. Vsi v pisarni vas lepo pozdravljamo.”

Novinarka in urednica Primorskih novic Marica Uršič Zupan je svoje vprašanje še natančneje usmerila na pravopisne zadrege pri novi besedni sestavljenki: “Spoštovani profesor, upam, da ste tudi v teh precej neobičajnih in prestrašenih dnevih, ki jih zaznamuje širjenje koronavirusa in bolezni covid-19 po svetu, dobro. Prav v povezavi z virusom imam za vas dve vprašanji.

> Najprej o imenu: zanj se je v slovenščini uveljavil izraz koronavirus, čeprav tu in tam še zasledimo tudi zapis korona virus ali celo korona-virus, vlada pa pripravlja 'protikrizni korona paket'. Nam lahko osvetlite to zlaganje besed - kje smo pri tem svobodni, na kaj pa moramo biti pozorni.

> Drugo vprašanje pa se nanaša na tujko karantena. Zanjo se bolj ali manj uspešno uveljavlja izraz 'samoizolacija', tu in tam pa nekoliko sramežljivo tudi izrazi 'osamitev', 'osama' ali 'samoosama' in 'samoosamitev'. Kaj menite o teh izrazih?”

Kratki odgovori na Darjina in Maričina vprašanja bi bili taki:

> Vprašanje: Kako pravilno zapišemo sestavljene besede, kot je korona virus: skupaj ali narazen? Odgovor: Ta sestavljenka je prepisana iz angleščine, ne da bi se zares vprašali, kaj slovnično pomeni njen prvi del (korona) in kaj drugi (virus). Prvi del namreč pomeni isto kot pri nas pridevnik: npr. tovorni avto. Če bi se zgledovali po koronavirusu, bi ta avto imenovali tovoravto. Torej bi novemu virusu morali reči koronarni (morda koronski) virus. Toda uveljavilo se je zapisovanje po tujih zgledih in povečini skupaj, kadar gre za tujke: koronavirus. Da ta način zlaganja besed ni slovenski, priča dvom, kako zapisati besedo avtostrada. V zadregi smo bili, kako posloveniti Avtoput, ki je povezal Jugoslavijo po dolgem od Ljubljane do Beograda: Avto strada, Tito strada, Narod strada. Nerodno je bilo to, ker italijansko ime za cesto, strada, v slovenščini pomeni tudi, da je kdo zelo lačen. Da bi bil lačen narod? Ne! Da bi bil to Tito, ki so ga ubogale armada, Ozna in celotna Jugoslavija? On še manj! Pa naj strada avto, so se odločili. In so nastale Avto strada, Avtostrada in nazadnje ljudska avtostrada.

> Da sprva nismo dobro vedeli, kako naj pišemo poimenovanje novega virusa, pričata zapisa: virus korona in korona-virus. Zapis virus korona je nastal zato, ker je tisti, ki se je tako odločil, sodil, da je virusu ime korona. A se je zmotil, ker moramo besedo korona razumeti kot pridevnik: koronarni ali koronski. Koronavirus je namreč tisti, ki ima okoli sebe “izrastke” v obliki Sončeve korone. Enako nepravilen je tudi zapis korona-virus. Ta dva napačna zapisa je hitro izpodrinilo zapisovanje skupaj: koronavirus.

> Besede samoizolacija, osamitev, osama ali samoosama in samoosamitev za vse tisto, kar označuje tujka karantena, so sestavljene po duhu in pravilih našega jezika. Vse pomenijo domala isto kakor tujki izolacija in karantena. Beseda izolacija izvira iz besede isola, lat. otok, beseda karantena pa iz števnika štirideset, francosko quarante. Iz tega števnika je izveden samostalnik (fr.) quarantaine s pomenom “40-dnevnica”. Toliko dni so nekoč “osamili” ladjo, če so posumili, da je med njenimi mornarji kužna bolezen.

> In še: Covid-19 je kratica za COrona VIrus Disease - 2019, koronavirusna bolezen leta 2019.

---