Indonezijec Maharindo: “Ljudem je čudno, da nimam priimka”

Maharindo je 33-letni Indonezijec, ki se je s partnerjem pred pol leta iz Avstralije preselil v Koper. V selitev ga je gnala želja po spremembi.

V Indoneziji je živel v Jakarti, sicer pa prihaja z majhnega otoka, ki je zelo blizu Singapurju. Pri 17 letih se je preselil v Avstralijo, natančneje v Perth, kjer je študiral kemijsko tehnologijo. “Tudi v Avstraliji sem se precej selil in živel v različnih krajih na zahodu države, na primer v mestu Kalgoorlie, kjer sem delal v rudniku zlata,” pove Maharindo.

Ko se je preselil v Avstralijo, je ljudi presenečalo, da nima priimka. “Trajalo je približno deset let, da sem lahko na dokument napisal samo svoje ime, ne da bi kdo kaj komentiral. Ko sem prišel v Slovenijo, sem to ponovno doživel,” se zasmeje.

Podam ti roko

Članek je objavljen v sodelovanju s kampanjo Podam ti roko, ki jo izvajajo v okviru projekta Središče za medkulturni dialog Koper, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje in Republika Slovenija, naročnik pa je Ministrstvo za notranje zadeve.

To, da imajo ljudje samo ime, ne pa tudi priimka, je v Indoneziji kar pogosto. “Imam tudi kitajsko ime, a ni zapisano v uradnih dokumentih, ker pred leti v Indoneziji nismo smeli imeti kitajskih imen. To ni značilno samo za Indonezijce, mislim, da je tudi v Indiji pogosto, da imajo ljudje samo eno ime,” pojasni.

Selitev ni bila prvo srečanje s Koprom

V Slovenijo je prišel zaradi želje po spremembi. “Naveličal sem se službe. Bil sem inženir in opravljal sem dela, povezana z delovanjem rudnika, jemal vzorce in opravljal razna testiranja. Delal sem cele dneve, tudi po deset ali dvanajst ur na dan. Služba mi ni več predstavljala strasti, obenem pa je moj partner dobil službo na Univerzi na Primorskem in zato sva se preselila sem. A selitev ni bila prvo srečanje s Koprom. Lani decembra sva prišla sem na obisk. Moj prvi vtis je bil, da je tukaj zelo mirno. Verjetno zato, ker sem prišel pozimi. Maja, ko sem ponovno prišel v Koper, je bilo mesto veliko bolj živo in polno turistov,” se spominja.

“Tu greš na primer lahko po službi domov in se zvečer spet odpraviš kam ven. V Jakarti pa, ko greš enkrat od doma, greš od doma za cel dan, ker priti nazaj ti vzame res veliko časa. Naj ponazorim na primeru: v Jakarti bi pot iz Kopra v Izolo trajala približno uro in pol.”

S partnerjem sta se najprej nameravala nastaniti v Ljubljani. “Zaradi njegove službe pa sva se nato odločila za Koper. V tem času sem moral pridobiti tudi dovoljenje za bivanje. Trajalo je približno pet mesecev, birokratski postopki so bili zelo dolgi.”

Trenutno ne dela nikjer, razmišlja pa o tem, da bi si poiskal kakšno službo, čeprav bo kar težko, saj ne zna jezika. “Enkrat na teden sicer obiskujem tečaj slovenščine v Kopru. Rekel bi, da je zelo zanimivo. Gre zelo počasi, a me za nekaj časa zaposli. Slovenščina je zelo zanimiva in zelo težka. Všeč mi je, da se piše tako, kot se govori. Moj prvi jezik je podoben temu.”

“Ko razmišljam o domu, ne pomislim vedno nujno na Avstralijo. Ko razmišljam o družini, potem pomislim na Indonezijo. Če govorim o življenju nasploh, pa vedno pomislim na Avstralijo. Bi pa tudi Koper lahko postal moj dom. Trenutno se počutim tukaj kot na dolgem dopustu. Skoraj vsak drugi konec tedna nekam potujemo, raziskujemo nove kraje ...”

Neprijetna izkušnja

V Sloveniji je žal doživel tudi neprijetno kulturno izkušnjo. “Integracija v slovenski prostor temelji predvsem na znanju slovenskega jezika, ampak večina Slovencev zna angleško, tako da se lahko sporazumevam. Večina ljudi je tudi zelo prijaznih. Se mi je pa zgodilo, da je nek čisto naključen človek začel kričati name. Govoril mi je, da nisem dobrodošel tukaj. Nisem vedel točno, kaj je s tem mislil, ampak je bilo zelo neprijetno. Sicer nisem naredil iz tega nobene drame, ker mislim, da so takšni ljudje lahko povsod po svetu. In zgodilo se je samo enkrat.”

Kot nam zaupa, najbolj pogreša prijatelje in družino. “Pa tudi hrano. V Avstraliji je hrana bolj raznolika. To je tudi zaradi tega, ker tam živi več kultur na kupu. V tem okolju se čuti veliko italijanskega vpliva. Sicer mi je hrana tu všeč, veliko tudi sam kuham. Najpogosteje italijansko hrano, ki je zelo priljubljena tudi v Avstraliji.”

V Sloveniji najraje potuje. Bil je že v večini večjih krajev. “Najbolj sta mi všeč Bovec in Ljubljana. Našel sem še en kraj, čisto naključno, ko smo se vozili iz Bohinja v Idrijo - Dolenje Novake. To je bila res najlepša možna pot iz Bohinja v Idrijo. Pogled je bil spektakularen. In narava! Mislim, da je to ena izmed najlepših stvari v Sloveniji.”

V Jakarti bi pot iz Kopra v Izolo trajala uro in pol

Kot pravi, mu je všeč, da je v Sloveniji vse na dosegu roke. V Jakarti je bilo na primer prometa zelo veliko, ljudje pa so bili zelo zasedeni. “Tu greš na primer lahko po službi domov in se zvečer spet odpraviš kam ven. V Jakarti pa, ko greš enkrat od doma, greš od doma za cel dan, ker priti nazaj ti vzame res veliko časa. Naj ponazorim na primeru: v Jakarti bi pot iz Kopra v Izolo trajala približno uro in pol. Prav tako sem, ko sem še živel v Avstraliji, za pot iz Kalgoorlieja, kjer sem stanoval, do Pertha porabil približno šest ur.”

Pogreša peščene plaže

Ko je živel v Avstraliji, je prav tako živel ob morju, pogreša pa več peščenih plaž. “Plaže so tu zelo majhne, a so mi všeč. Predvsem mi je všeč del obale med Izolo in Koprom, ker ni prometa in je zelo mirno. Morje je tudi v redu. Edina razlika je ta, da greš tu včasih na plažo in je res veliko ljudi, v Avstraliji pa si lahko včasih na plaži tudi sam, ker so tako dolge.”

Sicer pa se, kot priznava, še vedno najbolj doma počuti v Avstraliji. “Ker sem tam živel res velik del svojega življenja. A ko razmišljam o domu, ne pomislim vedno nujno na Avstralijo. Ko razmišljam o družini, pomislim na Indonezijo. Če govorim o življenju nasploh, pa vedno pomislim na Avstralijo. Bi pa tudi Koper lahko postal moj dom. Trenutno se počutim tukaj kot na dolgem dopustu. Skoraj vsak drugi konec tedna nekam potujemo, raziskujemo nove kraje ...”

V prihodnosti bi želel študirati ali opravljati dela, povezana z delovanjem rudnika. Kam ga bo pot ponesla, še ni prepričan, a si želi novih izzivov. “Če bi želel študirati ali opravljati rudarska dela, bi se moral preseliti nazaj v Avstralijo, a v to še nisem prepričan. Lahko bi tudi živel tukaj ali delal v Afriki, tudi to je možnost. V Evropi ni veliko priložnosti za delo v rudarstvu. Zagotovo bom poskušal kaj poiskati tudi tu, v Sloveniji.”

Slovenija je zelo zelena

Kulturnih šokov pri nas ni doživel. Je pa opazil, da vozniki avtomobilov pri nas vozijo hitreje. “In potem ustavijo zelo sunkovito, tako da nikoli ne veš, če bodo zares ustavili ali ne. Poleg tega se mi zdi, da je tu vse zelo zeleno. Ljudje precej bolj pazijo na okolje, kar se mi zdi res super.”

Ljudem, ki se selijo v drugo okolje, na primer v Slovenijo, priporoča, da ne obupajo takoj. “Situacija je verjetno lažja, kot se zdi na prvi pogled. Tudi če ne govorimo jezika in znamo samo angleško, ne bomo popolnoma izgubljeni, saj večina ljudi zna angleško.” Občutek ima, da ljudje v Sloveniji ne pričakujejo, da bo z njimi govoril slovensko. “Pomembno je, da kljub začetnim težavam ne obupamo,” zaključi pogovor.


Najbolj brano