Identiteta Istre za sodobno rabo

Izziv, ki ga na javnost naslavljajo koprska občina in jezikoslovci z Znanstveno raziskovalnega središča Koper o tem, kako naj se imenuje svet pod Črnim Kalom, je izziv k razmisleku o identiteti krajev s pestro in težko zgodovino ter zlasti o tem, kako prekiniti niz izogibanja razvojnim priložnostim, s katerim sta perspektivnost in naboj teh krajev izpred četrt stoletja v pomembni meri splahnela.

O tem, da je pod Kraškim robom Istra, ni nobenega dvoma. To je zgodovinsko ime severnega jadranskega polotoka, na katerem je bilo v prepišni zgodovini spisanih nešteto zgodb. Najsi gre za dolgo beneško upravo, kratek zasuk v novo dobo pod ilirskimi provincami, temeljitejši habsburški vstop v Sredozemlje, čas fašistične Italije, pa Jugoslavije, pod katero se je začel razcvet turizma in industrializacija vključno s sencami, kot je denimo praznjenje podeželja, ter slednjič samostojnost Slovenije in Hrvaške, vselej se je naložilo nekaj zgodovine, svetli in bridkejši spomini, vselej pa se je nekoliko tudi premešala kri.

Utrjevanje identitete, kakor smemo razumeti pobudo koprskega župana, ki ji prikimavajo tudi njegovi kolegi, je veliko širša zadeva, kot zgolj iskanje imena. V razpravah, ali naj se v Ljubljano predlaga, da območje štirih občin imenujejo Istra, slovenska ali Slovenska Istra, morda Severna Istra, Primorje oziroma celo Obala, se skriva tudi sporočilo notranjim javnostim o potrebi trdnejših povezav, tako neformalnih kot tudi formalnih. V pokrajinskem snovanju je malo možnosti, da bi Istra imela status, primerljiv s tistim iz zadnjega obdobja nekdanje Jugoslavije, ko je bila oblikovana kot tako imenovana posebna družbeno-politična skupnost, saj država načrtuje večje enote. Toda znotraj povezave s Krasom in delom Notranjske bi utegnila delovati kot neformalni vmesni člen med občino in pokrajino. Za to bo nujna precej velika usklajenost občinskih oblasti, ki pa jo bo treba pretočiti tudi v vzdušje med prebivalstvom.

Če ljudje zaznavajo in imajo možnosti za osebni razvoj v urejenem, razumevajočem in spoštljivem okolju, ki želi biti udoben dom vseh svojih udov, potem tudi težav z identiteto ne bi smelo biti.

Za nov zagon in nov optimizem novo staro ime in nova stara zastava seveda nista dovolj. Potreben je temeljit razmislek, ki naj da zelo natančno opredeljene cilje, katere so razvojne priložnosti in možnosti slovenskega dela Istre. Precej jih daje koprsko pristanišče, pa ne le v količini pretovora, ki je omejena, ogromno turizem, ki ga kot pepelka čaka zaledje treh istrskih mest. Nekdanji inženirski potencial je le še medel spomin, enako sektor finančnih storitev, tudi akademska sfera ni postala podporni steber okolja v pričakovani meri, nasprotno, namesto povezovalnih energij je v pretirani meri od sebe dajala snobovska sporočila o sebičnosti.

Za uveljavitev skupne identitete pod enim imenom lahko pristojni v kratkem času naredijo ogromno. Obrežni prostor dobiva vse bolj podobo somestja, ki pa ji upravne in podporne funkcije ne sledijo. Velikih preprek, da se komunalne službe združijo v skupno komunalo Istre, enako inšpekcije, pa turistične organizacije, stanovanjski skladi in še kaj, vključno z občinskimi podpornimi službami, zunaj meja štirih tukajšnjih občin pravzaprav ne bi smelo biti. Največje ovire so, kot vselej, v žepih skrite fige.

Dokler bo dosežek županov sosednjih občin dogovor o tem, kje so meje, bodo te težko rušili, enako težko bodo presegali višje zapreke, kot je, denimo, meja na Dragonji, onstran katere je prav tako Istra. Vprašanja o identiteti se seveda ne porajajo zgolj v slovenskem delu Istre. Z novim pokrajinskim snovanjem so bila zbujena na več koncih Slovenije, z njimi se ukvarjajo v številnih družbah okrog nas, če se omejimo na Evropo.

Identitete za sodobno rabo se strukturirajo na drugačen način kot v preteklosti. Jezik, kultura in korenine so seveda pomembni, a v identifikacijski kod je treba vpisati še razumevanje različnosti in drugačnosti ter bogastvo, ki nam ga daje odprtost. Če ljudje zaznavajo in imajo možnosti za osebni razvoj v urejenem, razumevajočem in spoštljivem okolju, ki želi biti udoben dom vseh svojih udov, potem tudi težav z identiteto ne bi smelo biti.


Najbolj brano