Grob neznanega partizana na Jurščah
Primer groba neznanega partizana nam odstira, kako površno poznamo preteklost, ugotavlja v članku zgodovinarka Irena Uršič. Članek je bil objavljen v Primorskih novicah 29. oktobra 2021.
V svojem obsežnem prispevku navaja zgodovinske vire, v katerih ni najti podatkov o padlem partizanu nad vasjo. Ob tem navaja nekaj aktualnih izjav domačinov.
Ob postavitvi spominskega obeležja smo tudi mi iskali verodostojne podatke. V knjigi pravkar preminulega avtorja, domačina Ignaca Sedmaka (1922-2021) zasledimo podatke in sicer - “julija 1968 smo opravili tudi prvi pokop na novem pokopališču. Pokopali smo kosti padlega partizana istrskega brigade, ki je padel 1944 in bil pokopan na Rožancu. Pokopal ga je pripadnik kurirske postaje P1 Jeromen Zadel, ki je edini vedel za njegov grob.”
Menimo, da so navedbe avtorice članka Irene Uršič samo eden od poskusov ponovne interpretacije zgodovine NOB. Vprašanja v članku Uršičeve, ali je padel ali bil likvidiran, so neumestna s pomanjkanjem zgodovinskih podatkov ob uporabi nezanesljivega vira in nenazadnje pietete.
Knjiga na Jurščah sem doma iz leta 2009 velja do danes za zaupanja vreden vir podatkov o kraju. Ob preverjanju tega podatka smo celo poiskali živo pričo, ki je sodelovala pri izkopu posmrtnih ostankov na Kršičevcu in pokopu le-teh na pokopališče Juršče leta 1967. Podatek je dokazljiv. Kako plemenit in pogumen je bil vaščan- kurir, da je sredi vojne poskrbel za humano pietetno dejanje. Menimo, da so navedbe avtorice članka Irene Uršič samo eden od poskusov ponovne interpretacije zgodovine NOB. Vprašanja v članku Uršičeve, ali je padel ali bil likvidiran, so neumestna s pomanjkanjem zgodovinskih podatkov ob uporabi nezanesljivega vira in nenazadnje pietete. Naši organizaciji je bilo pomembno le dejstvo, da je umrl za svobodo in si zasluži postavitev trajnega obeležja.
Pred leti je občinski odbor ZB za vrednote NOB Pivka sprejel odločitev za obnovo vseh spomenikov in obeležij v občini - teh je 50 - ne glede, ali so spomin na umrle ali padle v prvi, drugi ali osamosvojitveni vojni. Tako smo v letu 2019 obnovili vseh osem spominskih plošč v spominskem parku Juršče, vključno s skulpturo kurirja, ki je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Vse aktivnosti smo uskladili s svetom VS kot zakonito izvoljenim predstavnikov vaščanov. Predsednik tudi vzdržuje park.
V tem letu smo se poleg obnove spomenika padlim vaščanom na pokopališču skupaj z vaško skupnostjo oziroma predsednikom odločili postaviti manjšo spominsko ploščo neznanemu partizanu. Postopek je potekal povsem zakonito. Sredstva je prispevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, formalno-pravne zadeve pa je vodila služba občine Pivka. V postopku je bilo pridobljeno mnenje zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica in podjetja Komus, ki upravlja s pokopališčem. V skladu s pogoji je bila izdelana granitna plošča z napisom Grob neznanega partizana 1944 in manjšo peterokrako zvezdo. Pod to se je boril kot partizan.
Otvoritve s kulturnim programom 4. julija letos se je udeležilo več kot 100 ljudi - od tega 20 zavednih Slovencev iz zamejstva. Govornik Andrej Žužek, po rodu Jurščan, upokojeni ravnatelj na šolah v Pivki, se je spominjal pomembnih dogodkov v vasi, še zlasti med NOB, saj so Juršče znane kot najbolj partizanska vas. Njegov prikaz so prisotni pozdravili z aklamacijo.
Res je, da se večinoma na nespodobna vabila in sporočila peščice vaščanov, kot npr. “Pridite na Juršče, če si upate”, podpisana z “vaščani” ali “vaška skupnost”, nismo odzvali, saj je naslov VS pošiljatelj nezakonito uporabljal. Vse aktivnosti smo namreč usklajevali z zakonitimi organizacijami VS Juršče, Občino Pivka in Komusom. ocenili smo, da mora peščica nezadovoljnežev svoje nestrinjanje izraziti preko svojih zakonitih predstavnikov v svetu VS Juršče. Da namen tega nezadovoljstva ni zaščita kulturno-zgodovinskih spomenikov, kaže dejstvo, da se prav oni nikoli niso udeležili obnovitvenih del na spomenikih kot tudi ne spominskih komemoracij v spomin padlim vaščanom.
Ne pozabimo - spomeniki so pričevanja o preteklosti, namenjeni nam in prihodnjim rodovom, da se jih spominjamo in iz njih učimo. Ohranimo jih torej, saj so last našega naroda.