Zakaj se vračajo morski ježki in druge zgodbe Med valovi

Ribiči tarnajo, da so sardele izginile, v slovenskem morju so opazili kita, na Kitajskem so splovili novo ladjo Splošne plovbe, kako je videti podvodni svet indonezijskega Balija ... To je nekaj naslovov iz široke palete pomorskih tem, ki jih je mogoče spremljati v naši edini pomorski televizijski oddaji Med valovi, ki te dni praznuje polnoletnost. V 18 letih so našteli 201 oddajo.

Prve ne pozabiš in novinar Dean Jelačin, ki krmari Med valovi že od vsega začetka, še danes natančno ve, kaj je bilo na sporedu prve oddaje 15. oktobra 1997. “Svetovno prvenstvo v trnkarjenju v Kopru. Svetovni prvak je postal Pirančan Dejan Struna,” izstreli. Ribištvo, navtika, ladjedelstvo, ribogojstvo, vodni športi, znanost o morju, pomorska zgodovina in tradicija, bogastvo podvodnega sveta ... so teme, povezane z morjem in pomorstvom, ki so jim v oddaji Med valovi vsak mesec namenjali največ pozornosti.

A tako kot se je v 18 letih spreminjala naša država in z njo naše pomorstvo, pa tudi morje samo, se je tudi oddaja Med valovi, ki je na TV Koper nasledila oddajo Milje in vozli. “Že, ko sem začel, mi je bilo jasno, da je treba ob spremljanju našega pomorstva tudi širiti obzorja in iti po svetu,” pravi Jelačin. Reportaže iz tujih krajev popestrijo oddajo predvsem pozimi, ko se na našem morju dogaja bore malo, pravi novinar. Naša televizija seveda na tuje ne more pošiljati celotnih ekip, ker bi bilo to predrago. “Zato sem postal še snemalec. Pred nekaj leti, v času razcveta ladjarstva, smo tesno sodelovali s Splošno plovbo in so me povabili v kitajski Zhanjiang na splovitev prve nove čezoceanke po dolgih letih, s katere bi pripravil reportažo. Na hitro sem se naučil osnov snemanja in odpotoval z zmerno dozo optimizma. Ki pa je na Kitajskem hitro splahnel, saj sem v Kopru pozabil kasete. Na srečo je bila moja kamera polprofesionalna, tako da so tiste kasete prodajali v kitajskem pristaniškem mestu. Kako mi je odleglo, saj trenutek, kako ladja prvič zdrsne v morje, pač lahko posnameš samo enkrat,” se snemalnih začetkov spominja Jelačin. Zdaj, v času digitalne tehnologije, bi bilo lažje. “Danes se da že s telefončkom posneti film dovolj dostojne kakovosti za predvajanje na televiziji.”

A vendarle ga kolegi tujih televizij kdaj čudno gledajo. “Na predstavitev največje potniške ladje na svetu Oasis of the Seas v Fort Lauderdale na Florido so povabili 50 najpomembnejših televizij z vsega sveta. Italijanski Retequattro, denimo, je prišel z ekipo 12 ljudi. Jaz sem bil edini 'one man band',” pravi.

Podvodne posnetke, ki so v vsaki oddaji stalnica, še naprej prepušča strokovnjakom. Prvih 18 let je za podvodni del oddaje Med valovi skrbel potapljaški navdušenec Andrej Natlačen, v prihodnje pa bodo gledalci lepote podvodnega sveta lahko občudovali skozi objektiv podvodnega fotografa in snemalca Andreja Vojeta.

V prenovljeni oddaji Med valovi, prva bo na sporedu danes, bodo tesneje sodelovali z upravo za pomorstvo z redno rubriko, namenjeno morjeplovcem. “V Sloveniji je registriranih že 20.000 čolnov in jaht, resda jih večina pluje ob hrvaški obali, a vseeno, manjka nam poznavanja pravil na morju in kulture obnašanja,” pravi Jelačin.

Morje se nenehno spreminja

Z morjem povezanih tem ne zmanjka. Morje se nenehno spreminja in je neizčrpen vir navdiha. “Vzemimo leščurje. Če se danes potopiš pred Morsko biološko postajo v Piranu, jih vidiš trikrat več kot pred nekaj leti. Pa morski ježki, ki so pred desetletji izginili iz slovenskega morja, a se zdaj vračajo. Ob obali jih še ni, na odprtem morju pa jih spet opažajo. So to ciklusi ali je to rezultat čistejšega morja zaradi več čistilnih naprav?” razkriva Jelačin temo prihodnjih oddaj Med valovi. Pri temah o morskem življu, ne gre brez Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. “Prav navdušujoče je, da imamo tudi v Sloveniji takšno oddajo. Z našega vidika ima velik vpliv, je pravzaprav edina televizijska oddaja, ki redno predstavlja, kar se v morju dogaja. Vedno je kaj novega,” pravi raziskovalec Lovrenc Lipej, ki oddajo ne le spremlja, ampak je že sodeloval tudi pri njenem nastajanju, v rubriki o znanosti in morju. “Pri nas prevečkrat pozabljamo, da smo pomorska država,” pravi Lipej.

Politiki premalo gledajo Med valovi

Povsem enako ugotavlja tudi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan. “V Sloveniji v krogih, ki imajo v rokah politične in pravne odločitve - vem, ker sem delal na ministrstvu za okolje - zavedanje o morju ne obstaja; ne pri pripravljanju predpisov, povezanih z morjem, in niti ko gre za mentaliteto, kaj nam morje pomeni. V teh krogih se še ni prijelo, da je Slovenija pomorska država,” pravi. In ravno oddaje Med valovi, v kateri morje ni eksotika, ampak od blizu prikaže, da tu živimo z morjem in od morja, nam lahko pri tem pomagajo pri osveščanju. “Zavest do našega morja, Jadrana in Sredozemlja mora priti v vsakodnevno razumevanje ljudi - in predvsem do tistih, ki odločajo o politiki in gospodarstvu naše države. Če je oddaja Med valovi kamenček v mozaiku pri tem, je to že nekaj,” ocenjuje Starman. Sprememba politike se danes lahko zgodi samo “od spodaj navzgor”, se pravi, od ljudi k visoki politiki in ne obratno.

Pravzaprav so oddaje s pomorsko vsebino med poslušalci in gledalci vedno lepo sprejete, meni Nadja Terčon, muzejska svetnica v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Spominja se legendarne radijske oddaje O morju in pomorščakih, ko jo je dolga leta pripravljal novinar Milenko Šober, oddaja pa še živi na Radiu Koper, in pomorske tematike, ki jo je v oddajah TV Koper osvetljeval že Srečko Kavčič. Še bolj poglobljeno pa je to v oddaji Med valovi. Ta je po njenem prepričanju eden pomembnejših, predvsem pa izjemno vidnih promotorjev, ustvarjalcev in oblikovalcev slovenske pripadnosti morju in pomorstvu. “Oddaja pa javnosti ne obvešča samo o najnovejšem dogajanju v zvezi z našim morjem in pomorstvom, temveč posega s posameznimi perečimi in aktualnimi prispevki prostorsko širše v svet, časovno pa tudi nazaj v preteklost. S tem pomaga ohranjati pomorske elemente, ki so se zaradi različnih vzrokov in razmer delno ali pa v celoti izgubile,” poudarja. V oddaji so namreč običajno dobile svoje mesto in s tem širšo predstavitev kot v informativnih oddajah akcije Pomorskega muzeja Sergej Mašera. Gotovo ga bo tudi obsežna knjiga Nadje Terčon o vznemirljivi in manj znani zgodovini slovenskega pomorstva v obdobju 1945-1958 Usidrali smo se na morje, ki je tik pred izidom.

KATJA GLEŠČIČ

---