Ne smemo dopustiti, da nas zajame panika

Sredin napad je nagnusno dejanje, na katerega se moramo odzvati ostro, vendar trezno, ne da bi širili paniko, lahko povzamemo odzive, ki jih je dan po napadu zbrala Slovenska tiskovna agencija.

Filozofa in fotografaEvgena Bavčarja, razpetega med Pariz in Lokavec na Vipavskem, skrbi zlasti psihoza, ki so jo teroristi s svojim dejanjem zasejali med ljudi: “Teroriste bodo že dobili, menda gredo v pravo smer. Problem je v tem, da taki dogodki ustvarijo psihozo med preprostimi ljudmi.”

Posledice se kažejo v poostrenih kontrolah, na letališčih in po mestu, v prisotnosti uniformiranih ljudi, ki širijo napetost. To psihozo bi morali nekako odpraviti, poskrbeti, da se bodo ljudje počutili varne, poudarja Bavčar.

Z njim soglaša strokovnjak za korporativno varnost Denis Čaleta, ki ga pariški masaker ni presenetil. Opozarja, da je Evropa že dolgo v dokaj napetih varnostnih razmerah, etnična in verska nestrpnost se stopnjujeta, sredin napad pa je le odraz teh procesov, “vrh ledene gore”.

Ključno je, poudarja Čaleta, da se vlade v Franciji in drugod po Evropi na tovrstna dejanja odzovejo racionalno. Po njegovi oceni so francoske oblasti storile korak v napačno smer, ko so napad nemudoma označile za terorističen in “zagnale celotno s tem povezano mašinerijo”. “Seveda je treba storilce čim prej odkriti in pripeljati pred roko pravice,” pravi, “a vsi smo bili priča temu, kaj se je dogajalo po 11. septembru 2001. Marginalne skupine s takšnimi dejanji povzročijo nemir v družbi. Uspe jim doseči, da celotna družba ne živi več svojega življenja, ampak pridejo v prvi plan varnostna vprašanja. To posledično pomeni zmanjševanje človekovih pravic in svoboščin.”

Čaleta svari predvsem pred nevarnostjo dodatne krepitve islamofobije, pa tudi pred poistovetenjem na rob družbe odrinjenih posameznikov z Islamsko državo. “Sama ideja je nevarnejša od teroristične organizacije,” opozarja. “Družba mora s svojimi dejanji, s strpnostjo te posameznike skušati prepričati, da radikalni koraki niso ustrezni za reševanje osebnih ali drugih stisk.”

V Parizu živeča pisateljica Brina Svit poroča o žalovanju in globoki, kolektivni pretresenosti: “Francija je bila napadena ravno v tem, kar ima najbolj dragocenega: duh laičnosti in smisel za humor, in to korozivni, izredno duhovit, ustvarjalen, inteligenten humor. Tisti, ki daje distanco in daje misliti.”

Načrtni poboj najbolj duhovitih in svobodnih francoskih duhov je Francijo globoko prizadel, a tudi mobiliziral, ugotavlja pisateljica: “Kajti fanatizirana morilca nista napadla islamofobistov, kakršen je na primer Éric Zemmour, a tudi drugi podobni nacionalistični filozofi kot v zadnjem času Alain Finkielkraut, ampak svobodne duhove, tiste, ki zagovarjajo tolerantnost in zavračajo fanatizem.”

Kritična je tudi do najnovejše Houellebecqove knjige Soumission (Podvrženost), v kateri kontroverzni pisatelj slika Francijo leta 2022 kot islamsko državo: “Knjiga je neslana, slaba, nizka provokacija, nevredna avtorja njegovega kova. In veste, kakšna je bila zadnja naslovnica Charlie Hebdoja? Houllebecq, ki razcapan in brez zob, pravi: 'Leta 2015 bom ostal brez zob, leta 2022 se bom šel ramadan.'"AG

---