Lepo, da za spomenike skrbijo tudi mladi

Medtem ko svet letos obeležuje stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, se hkrati pripravlja na praznovanje konca druge pred 70 leti. Zmaga nad nacifašizmom 1945. leta je pomenila tudi osvoboditev Primorske, za kar Primorci največ zaslug pripisujejo legendarnemu IX. korpusu. Ko so njegove enote osvobodile Trst, Tržič in Gorico, je presegel pomen sklepov kočevskega zbora oktobra 1943 in Avnoja v Jajcu 29. novembra 1943 o priključitvi Primorske k matični domovini. Primorci se mu bodo simbolično poklonili na dan zmage 9. maja prihodnje leto na Trnovem, kjer bo spominski park nosil njegovo ime.

Odpri galerijo

Uvod v obeleževanje 70. obletnice konca druge svetovne vojne je bila slovesnost junija letos v Normandiji, kjer so se leta 1944 izkrcale zavezniške sile. Akcija velja za ključno za razvoj dogodkov na evropskih bojiščih, ki so naposled pripeljali do zloma nacifašizma.

Primorci v boju proti okupatorju podobno ključno vlogo pripisujejo ustanovitvi IX. korpusa.

Prava zavezniška vojska

Nastal je 3. oktobra 1943, slovenska partizanska vojska pa je Titov ukaz o ustanovitvi prejela 21. decembra 1943. Še istega večera ga je slovesno izpolnila na Bratuževi domačiji v Gorenji Trebuši. Brez IX. korpusa ne bi bilo današnje Slovenije, so tam poudarjali udeleženci lanske slovesnosti ob 70. obletnici ustanovitve.

IX. korpus je bil velika vojaška sila, ki je v različnih obdobjih štela od 7000 do 12.000 bork in borcev. Sestavljale so ga dve diviziji, več brigad in posebne enote. To je bila prava vojska, organizirana v skladu z mednarodnim pravom. Naj spomnimo, osvobodila je Trst, Tržič in Gorico, segla do zahodne meje slovenstva ter pri tem prehitela zavezniške enote in v Trstu tudi jugoslovansko IV. armado. V kasnejših pogajanjih za mejo je bil to močan argument, ki je odločilno prispeval k priključitvi Primorske k matični domovini. V pogajanjih za priključitev Primorske je njegova vloga zalegla več kot sklepi Kočevskega zbora oktobra 1943 in zasedanja Avnoja v Jajcu 29. novembra istega leta. Bil je priznana zmagovita sila, o čemer priča tudi simbolno priznanje - v vojnem muzeju v Washingtonu je njegov prapor izobešen na častnem mestu skupaj s prapori zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.

IX. korpus si zasluži spodoben spomenik, so sklenili na omenjeni jubilejni slovesnosti v Gorenji Trebuši. To nameravajo tudi uresničiti, in sicer na Trnovem nad Gorico, kjer stoji veličasten spomenik žrtvam okupatorjevega nasilja na Goriškem. Pri območni organizaciji ZZB za vrednote NOB so imenovali projektno skupino, ki bo vodila in usklajevala dela pri obnovi in dopolnitvi spomeniškega kompleksa. Pri tem sodelujejo borčevska organizacija, tamkajšnja krajevna skupnost in druge organizacije, vse skupaj pa spremlja novogoriška enota Zavoda za varovanje kulturne dediščine.

Med drugim bodo uredili spominsko sobo z dokumenti in s fotografijami o IX. korpusu. Posebno mesto bo dobil tudi ruski bataljon, zato sta sodelovanje ponudili tudi rusko in azerbajdžansko veleposlaništvo. Kako zagnano so se projekta lotili domačini Trnovega, pove tudi podatek, da se je v tamkajšnjo borčevsko organizacijo letos vključilo 36 novih članov. Vse njihovo delo je naravnano na 9. maj 2015, dan zmage, ko bodo spominski kompleks slovesno poimenovali v Spominski park IX. korpusa.

Spoštljivo do spomenikov, obeležij in grobnic

Primorska bo gotovo znala dostojno počastiti konec črnega obdobja, ki se je začelo že z vzponom italijanskega fašizma. To zagotavlja tudi odnos do številnih pomnikov dogodkom in žrtvam nasilja med drugo svetovno vojno. Primerov vandalskega početja pri teh objektih na Primorskem skoraj ni, nasprotno, deležni so spoštljivega odnosa. Pri vzdrževanju objektov sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Na ožjem Goriškem (območje današnjih občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Brda in Kanal) je približno 330 spomenikov, plošč, grobnic in drugih obeležij. Nad njimi bdi komisija za varovanje kulturne in zgodovinske dediščine NOB pri območnem združenju ZZB za vrednote NOB.

“Letos smo opravili nekakšno inventuro spomenikov, plošč in obeležij NOB. Ugotovili smo, da je bilo nekaj zanemarjenih, zato smo se lotili dela. V nekaj organiziranih akcijah smo najbolj problematične obnovili, ponekod predvsem njihovo okolico,” pravi predsednik omenjene komisije Ivan Trop. Med večje akcije štejejo dela pri grobnici v Čepovanu, kjer je pokopan tudi azerbajdžanski junak Mihajlo. Večja dela so opravili še ob grobnici padlim v Renčah ter pri spomenikih v Plavah, Lokovcu in na Banjšicah. Po dolgem času so postavili tudi novo obeležje, in sicer padlim domačinom na Voglarjih na pobudo potomcev žrtev, krajanov in KS Trnovo.

“Novih spomenikov seveda ne bomo postavljali, obstoječih pa ne smemo zanemariti. Odziv k sodelovanju pri ohranjanju obeležij je zelo obetaven, pri čemer je razveseljiva pripravljenost zlasti mladih ljudi. To pomeni, da nam uspeva vse skupaj ločevati od politike. Spominjati se želimo vseh, ki so trpeli, ker so bili Slovenci,” pravi Trop. Veliko dobre volje so pokazale občine, krajevne skupnosti in razne organizacije, tudi vse veteranske.

Tolminci tudi v Benečiji in Reziji

Tolminska borčevska organizacija ima skrbno pripravljen register spomenikov, grobnic in drugih obeležij. Na območju tolminske in bovške občine jih je kar 350. “Za vzdrževanje moramo poskrbeti večinoma člani borčevske organizacije. Pomagajo pa tudi domačini in krajevne skupnosti,” pravi predsednik območnega odbora Rok Uršič. Posebno pozornost je treba namenjati grobnicam padlih, kar bi morala biti naloga države. Pred leti je vendarle poskrbela za ureditev grobnic v Kobaridu in na Matajurju na italijanski strani.

Da, člani posoške borčevske organizacije skupaj z domačini pomagajo tudi pri urejanju spomenikov, grobnic in obeležij v Benečiji in Reziji.

Prihodnje leto bo posebej slovesno v Tolminu, ki bo gostil državni praznik priključitve Primorske k matični domovini.

Na območju Idrijskega in Cerkljanskega imajo tri prav posebne spomenike, ki jih država ne sme zanemarjati: Bolnico Franja, Bolnico Pavla ter partizansko tiskarno na Vojskem. Kaj vse je zlasti Franja prestala zaradi vremenskih ujm, je znano.

Sicer pa je na celotnem območju približno 200 spomenikov, grobnic in obeležij, ki so po mnenju predsednika območne ZZB za vrednote NOB Jelka Kašce v dobrem stanju. “Do leta 1991 je veljal občinski odlok, ki je med drugim določal skrbnike posameznih spominskih objektov. Brez tega je vse odvisno od dobre volje posameznikov, pa tudi organizacij in krajevnih skupnosti. Ampak pred dnevom mrtvih sem obiskal vsa grobišča in opazil, da so vsa lepo urejena. Posebej pri grobnicah pa je velik problem neurejeno lastništvo zemljišč, na katerih stojijo,” opozarja Jelko Kašca.

Za zanimivo zgodbo je poskrbela Janka Marka Hrast. Na pokopališču za cerkvijo v vasi Ledine sta grobnica in spomenik padlim borcem 30. divizije IX. korpusa. “Pred sedemdesetimi leti, 11. aprila 1944, so bíli nadčloveške boje z mnogo številnejšim nemškim bataljonom Heine, ki je bil nastanjen v Idriji,” pravi nečakinja Adolfa Mlekuža, enega od 88 borcev IX. korpusa, ki so tistega dne izgubil življenje. Obeležje je načel zob časa, na kar je opozarjala borčevsko organizacijo in Občino Idrija. Dosegla je, da je slednja na podlagi sklepa občinskega sveta objekt do letošnje 70. obletnice dogodka obnovila.

Država zelo skopa

Tudi na Ajdovskem in Vipavskem je vse v glavnem na plečih ljudi dobre volje. Predsednik območnega odbora Božo Novak pravi, da ajdovska občina kar lepo sodeluje, manj prispeva vipavska, sicer pa si pomagajo s članarino in prostovoljnim delom. “Nikjer ni krtično, so pa težave. Opozarjamo predvsem na spomenike tudi kulturnega pomena. Imamo seznam približno 250 objektov in tudi program obnove. Vsako leto obnovimo dva, morda tri,” pojasnjuje Novak.

Na območjih občin Postojna in Pivka pa so obnovili že skoraj vse spominske objekte, zagotavlja predsednik območne organizacije Matjaž Vilhar. Pripravljen je tudi elaborat za obnovo grobnic, vendar država svoje naloge ne opravlja. Sami skušajo kaj postoriti tudi pri tem, vendar veliko ne bodo zmogli, dodaja Vilhar, ki dela vodi zadnjih 15 let.

Na Bistriškem je največji problem osrednji spomenik na Hribu svobode nad Ilirsko Bistrico, pojasnjuje predsednik borčevske organizacije Vladimir Čeligoj. Njegov vrh je načet, vendar se bo verjetno težko dogovoriti, kako se bodo dela lotili. Kompleks je toliko večjega pomena, saj so leta 1964 tja prenesli posmrtne ostanke padlih iz vseh grobnic na območju občine. “Pred kratkim sem opravil obhod okoli vseh 70 spomenikov in obeležij. Stanje je kar v redu, za kar gre zasluga našim članom, simpatizerjem, svojcem žrtev in krajevnim skupnostim. Denarja pa ni od nikoder,” je po tej plati razočaran Čeligoj.

Siva točka ostaja spomenik v brkinski vasi Tominje, posvečen 32 pobitim domačinom, ki so jih esesovske kazenske enote pri spomladanskem “čiščenju” na zahodu Slovenije postrelile in zažgale 18. maja 1944. Spomenik je bolj ali manj zanemarjen, imena pobitih in drugih padlih vaščanov pa so skorajda neprepoznavna. V Tominje je jeseni prišel neki Beograjčan, ki je na internetu bral o tej tragediji in spoznal, da je bil njegov ded iz Tominj. Njegovega imena na plošči ni mogel zanesljivo ugotoviti. V tem primeru gre zgolj za neslaven odnos vaščanov do svoje zgodovine in svojih prednikov.

Osrednji spomenik za Istro črnokalski?

Na območjih občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje-Kozina stoji približno 130 spominskih objektov. Predsednik območne ZZB Bojan Pahor našteva podobne težave kot njegovi kolegi. Zato tudi velika večina dela sloni na posameznikih, domačih organizacijah in krajevnih skupnostih. “Veliko smo že naredili, nazadnje pri grobnici na Štjaku, zdaj mora priti na vrsto grobnica na Taboru pri Vrabčah,” pravi Pahor.

V slovenski Istri že dolgo razmišljajo o osrednjem pomniku upora na tem območju. “Predlagamo, naj to postane spomenik na Črnem Kalu, delo arhitekta Eda Mihevca,” pravi predsednik komisije za vzdrževanje spomenikov, obeležij in grobnic pri koprski borčevski organizaciji Bogomir Baraga. Na območju občine je približno sto takšnih objektov, med katerimi so tudi spomeniško zaščiteni in je potrebno sodelovanje s piranskim Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Letos so na primer restavrirali vse spomenike, ki jih je izdelal akademski kipar Jože Pohlen. Bogomir Baraga predlaga tudi prenos in postavitev manjših, težko dostopnih obeležij na eno mesto.

V preostalih istrskih občinah Piran, Izola in Ankaran je objektov manj kot v koprski, in po Baragovih ocenah je za vse lepo poskrbljeno.

Redno jih vzdržujejo

Novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZKVDS) pokriva zelo obsežno območje. Direktorica Ernesta Drole ugotavlja, da so spomeniki, grobišča in obeležja dokaj dobro vzdrževani.

> Kakšna je vloga ZVKDS pri vzdrževanju teh objektov?

“ZVKDS je državna javna služba varstva nepremične dediščine. Njegove naloge so določene v 84. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine in njegova vloga je enaka za vse zvrsti nepremične dediščine. Območna enota Nova Gorica pokriva območje zahodne Slovenije od občine Bovec, do Ilirske Bistrice, skupno 20 občin.”

> Imate popis objektov? Koliko jih je na Primorskem?

“Določeni objekti imajo status nepremične dediščine. Objektov nepremične dediščine iz tega obdobja je 451.”

> Po pogovorih s predstavniki borčevskih organizacij ugotavljamo, da je stanje dokaj zadovoljivo. Se s takšno oceno strinjate?

“Ta ocena drži. Objekti se dokaj redno vzdržujejo, za to gre velika zasluga borčevskim organizacijam. V zadnjem času pa opažamo tudi zanimanje mladih v posameznih naseljih za vzdrževanje in ohranjanje te dediščine, ki jo čutijo kot del lastne zgodovine.”

> Katerim spomenikom ZVKDS namenja največ pozornosti?

“Posamezni objekti so razglašeni za kulturne spomenike. Zagotovo izstopa Partizanska bolnica Franja v Dolenjih Novakih. Ta kraj spomina ima za slovenski narod izjemno simbolno vrednost in obenem pooseblja boj naroda za preživetje. Drugi objekti imajo posebno umetniško vrednost, kot je spomenik v Gonjačah z dvostranskim bronastim reliefom, delo kiparja Janeza Boljke. Relief simbolizira borbo in trpljenje prebivalcev Brd in Beneške Slovenije.”

> Na Goriškem je prišlo do pobude, da bi spomenik na Trnovem obnovili, ga dopolnili in 9. maja prihodnje leto poimenovali po IX. Korpusu. Je pobuda usklajena z ZVKDS?

“Predstavniki borčevske organizacije so ZVKDS seznanili z namero, vendar uradne vloge še nismo prejeli, zato kaj več ne moremo komentirati.”

DK

DAVORIN KORON

---