“Vsaka dobra šola se pozna po zastavonošah”

Fakulteta za turistične študije - Turistica je bila ustanovljena kot prva turistična visokošolska ustanova v Sloveniji, s ciljem, da postane elitna šola za izobraževanje turističnega kadra. A po 20 letih mnogi opozarjajo, da so od Turistice vendarle pričakovali več. Skrbi jih zlasti dejstvo, da številni diplomanti sploh niso zaposleni v turizmu, kaj šele, da bi - tako kot so si želeli njeni ustanovitelji - postali zastavonoše slovenskega turizma.

Dekan Turistice dr. Anton Gosar (levo) je pozdravil udeležence strokovnega omizja o prihodnosti slovenskega 
turizma, s katerim je Turistica zaokrožila praznovanja ob 20-letnici. Med njimi sta bila tudi premier Miro Cerar in 
minister Zdravko Počivavšek,  manjkali pa so ključni predstavniki lokalnega turističnega gospodarstva.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Dekan Turistice dr. Anton Gosar (levo) je pozdravil udeležence strokovnega omizja o prihodnosti slovenskega turizma, s katerim je Turistica zaokrožila praznovanja ob 20-letnici. Med njimi sta bila tudi premier Miro Cerar in minister Zdravko Počivavšek, manjkali pa so ključni predstavniki lokalnega turističnega gospodarstva.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa

V vodstvu fakultete s ponosom gledajo na prehojenih 20 let. Turistica je s svojim delovanjem slovenskemu turizmu prispevala številna nova znanja in skupaj z njim snovala nove razvojne smernice. Za sodelovanje z gospodarstvom je bila večkrat nagrajena, tudi s prestižno nagrado za inovativnost pri Svetovni turistični organizaciji, poudarjajo.

Eno od poslanstev fakultete je tudi raziskovalno delovanje. Turizem je namreč multidisciplinarno raziskovalno področje, tesno povezano z razvojnimi in tržnimi vprašanji. Še posebej so na Turistici ponosni na intenzivno in razvejano mednarodno dejavnost. “Odzivi študentov kažejo, da je zanimanje za pridobivanje mednarodnih znanj in izkušenj s področja turizma vsako leto večje,” poudarjajo.

Potrebujemo turizem z znanjem

Slovenija potrebuje turizem, vendar turizem z znanjem, sporočajo ob jubileju. “Le s sodobnimi znanji na področju trajnostnega razvoja, trženja in inoviranja bodo mogoči novi preboji za razvoj te dejavnosti,” je prepričan dekan Turistice dr. Anton Gosar. Čeprav je ponosen na to, da na Turistici zapolnijo vpis v dodiplomske študijske programe večinoma že v prvem roku, veliko zanimanja pa je tudi za podiplomski študij, pa ga boli, da veliko študentov, tudi tistih zelo perspektivnih, ne dokonča študija.

Skrbi ga tudi dejstvo, da je vpis na izredni študij v zadnjih petih letih upadel kar za dve tretjini. Upadli so tudi prihodki iz naslova ministrstva za šolstvo: od leta 2010 so se zmanjšali skoraj za petino, opozarja Gosar, ki pogreša tudi “začetno podporo” turističnega gospodarstva.

Turizem smo ljudje

“Diplomanti Turistice puščajo zelo pomembne sledi v slovenskem turizmu,” pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, sicer strokovnjak na področju turizma. “Verjamem, da bo nadaljnji razvoj Turistice šel v smeri spremljanja novih razvojnih trendov. Ti se v turizmu strahovito hitro spreminjajo in temu morajo slediti tudi šole, ki se ukvarjajo z izobraževanjem turističnih sodelavcev,” je prepričan.

“Tako kot v vsaki dejavnosti je tudi v turizmu, ki je definiran kot pomembna gospodarska panoga, začetek in konec pri ljudeh,” poudarja. “Slovenija ima velik turistični potencial, vendar bo na koncu od nas ljudi odvisno, kaj bomo iz tega potenciala naredili,” je na nedavnem strokovnem posvetu o aktualnih vprašanjih razvoja slovenskega turizma, s katerim so na Turistici okronali praznovanja ob 20-letnici, poudaril tudi premier Miro Cerar.

Več poudarka promociji

V šolskem sistemu in tudi v praksi smo v slovenskem turizmu zelo dobri v poznavanju posameznih problemov, ocenjuje Počivalšek. Manjka pa nam organizacijskega znanja na vseh področjih, opozarja. Zato poziva Turistico, da v prihodnje več pozornosti nameni prav temu področju.

“To so znanja, ki jih gospodarstvo v veliki meri potrebuje. Ves turizem se v zadnjem obdobju ukvarja le s tem, kako s čim manj vložka dobiti čim več. Zanemarili pa smo promocijo: da bi to, kar imamo - in imamo veliko -, boljše prodali. Promocija je temelj, ki bo omogočila, da bomo v Sloveniji dobili več tujih turistov, ki so edino zagotovilo za rast in razvoj slovenskega turizma. Saj ne, da bi bili domači gosti slabi gosti; le premalo nas je,” pojasnjuje.

Pogrešajo sodelovanje z gospodarstvom

Predsednik združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik, sicer generalni direktor ljubljanskega hotela Slon, je nad znanjem, ki ga pridobiva med podiplomskim študijem na Turistici, navdušen. “Ko me je prof. dr. Maja Uran Maravić poučevala o zagotavljanju kakovosti v hotelirstvu, sem povsem pozabil zapreti usta. Menim, da bi takšnih predmetov moralo biti več, tudi na dodiplomski stopnji. Zagotavljanje kakovosti v storitveni panogi, kakršno je hotelirstvo, je izjemnega pomena za uspeh celotne Slovenije kot turistične destinacije,” je prepričan Jamnik. “Bo pa v prihodnje treba več sodelovati z gospodarstvom,” opozarja.

Da ima Turistica zelo malo “praktičnih povezav” s turizmom v Portorožu, opozarja tudi nekdanji prvi mož Hotelov Palace Danilo Daneu, sicer pa predsednik upravnega odbora Turistično gostinske zbornice Slovenije. “Med pobudniki za ustanovitev Turistice, tedanje Visoke šole za hotelirstvo in turizem, smo bili predvsem hotelirji. Želeli smo ustanoviti zasebno turistično šolo, na kateri se bodo - s poudarkom na praksi - izobraževali tako domači kot tuji študenti. Turistica ni bila mišljena kot masovna, ampak kot elitna šola. Zapletlo se je, ko je v času ministrovanja Maksa Tajnikarja Turistica prešla pod javno šolstvo. Naš cilj ni bil dosežen; Turistica sicer funkcionira, ni pa to, kar bi lahko bila,” opozarja Daneu.

Njegovo mnenje deli tudi Vojko Starovič, nekdanji direktor hotelov Metropol, ki so bili tudi med ustanovitelji Turistice. “Saj ne, da Turistica slabo dela; a njen razvoj je šel potem, ko je vajeti prevzela država, prav v drugo smer, kot smo si tedaj zamislili. Iskreno povedano smo sanjali o elitni šoli, po švicarskem vzoru, ki bi izobraževala ljudi s poudarkom na praktičnem znanju.”

Preporod slovenskega turizma ni uspel

Kritičen je tudi Drago Bulc, predsednik združenja turističnih novinarjev Fijet Slovenija: “Moram reči, da sem od Turistice veliko več pričakoval. Predvsem to, da bo ustvarjala kadre, ki bodo prerodili slovenski turizem. Tedaj, pred 20 leti, nam je primanjkovalo višjih profilov ... Žal se ogromno diplomantov Turistice nikoli ni zaposlilo v turizmu; nekateri tega niti niso nameravali, ampak so želeli priti zgolj do diplome. Veliko pa je tudi takih, ki nikoli niso dokončali študija,” opozarja Bulc.

Kot poudarja, se odličnost neke izobraževalne ustanove kaže v tem, koliko njenih študentov je po zaključku študija pristalo na vodilnih mestih. “Vsaka dobra šola se po zastavonošah pozna. Diplomanti najbolj prestižne turistične šole na svetu - hotelirske šole iz Lozane - so direktorji najbolj prestižnih hotelov na svetu,” kot primer dobre prakse navaja Bulc.

Ne kvantiteta, ampak kvaliteta

Skrbi pa ga še nekaj: “Na proslavi ob 20-letnici Turistice ni bilo najvišjih predstavnikov obalnega turističnega gospodarstva, kar kaže na to, da je šola, ki je sicer odlično umeščena v prostor, izgubila stik z lokalnih okoljem.” Bulc upa tudi, da se bo Turistica v prihodnje usmerila od kvantitete h kvaliteti. “Pomembno torej naj ne bo to, koliko diplomantov imajo, ampak kakšne!”

“Vodilna mesta v turističnih podjetjih so morda res težko dosegljiva, vendar temu botruje predvsem potreba delodajalcev po izredno predanih in izkušenih kadrih,” opozarja diplomantka prve generacije na tedanji Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Maja Križmančič, danes izvršna direktorica za hotelsko operativo v portoroških hotelih Lifeclass. “Menim, da se v vsaki šoli naučiš toliko, kot si za to sam pripravljen in željan storiti. Ker je bila v mojem primeru tudi srednješolska izobrazba gostinske in turistične smeri, morda nisem toliko pogrešala praktičnih znanj, ki pa so v turistično-gostinskem gospodarstvu temeljna. Primerljive institucije v tujini tako organizirajo študijske programe, ki vsebujejo sodobna dognanja in primere dobrih praks,” pojasnjuje Maja Križmančič.

Turizem ni le gospodarska panoga

“Turizem je nesporno ena najbolj dinamičnih - ne bom rekel gospodarskih - panog, ker je to ozko gledanje. Žal v Sloveniji vsi govorijo o turizmu kot o gospodarski panogi. Zdi se mi, da je bilo to vodilo preveč močno prisotno pri ustanavljanju in nadaljnjem oblikovanju Turistice. A turizem je veliko več: turizem je gospodarska panoga, družbeno gibanje in kulturna sestavina. Ta trodelnost, ta 'sveta trojica' turizma bi morala voditi vsa prizadevanja, od vsebine turizma do njegovega izobraževanja,” pa je prepričan etnolog dr. Janez Bogataj, nekdanji predavatelj na Turistici.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano