“Ja, Wikipedija je metafora pozitivne vizije družbe”

Slavist in komparativist, predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti Miran Hladnik, je prvi računalnik kupil že v 80-ih letih. Mnoga od njegovih znanstvenih besedil so prosto dostopna na svetovnem spletu. Je navdušen wikipedist in mentor zanimivega poskusa, v katerem so študenti slavistike namesto seminarske naloge pisali wikipedijska gesla o slovenskih književnikih.

Miran Hladnik: “Wikipedija je s svojimi 288 jeziki 
zaslužna za ohranjanje globalne jezikovne 
raznolikosti in za revitalizacijo jezikov, ki so že 
veljali za izumrle. Slovenščina je med njimi na 32. 
mestu, kar je lep znak njene vitalnosti.”  Foto: STA
Miran Hladnik: “Wikipedija je s svojimi 288 jeziki zaslužna za ohranjanje globalne jezikovne raznolikosti in za revitalizacijo jezikov, ki so že veljali za izumrle. Slovenščina je med njimi na 32. mestu, kar je lep znak njene vitalnosti.”  Foto: STA

> Zelo pogosto govorimo in pišemo o temnih plateh tehnologij, ki omogočajo zbiranje, urejanje in prenos velike količine podatkov. Teme, kot so neupravičen nadzor nad posamezniki, zlorabe osebnih podatkov, plagiatorstvo, piratstvo in podobno, brez težav najdejo prostor v javni razpravi in razmišljanju. Bi lahko rekli, da je wikipedija svetla stran svetovnega spleta?

“Neinformirani posameznik in skupnost sta negotova, nezaupljiva in nesamozavestna. V vsem vidita potencialno nevarnost, zlorabo, izkoriščanje in zaroto, upirata se novemu, tujemu in drugačnemu ter tako delujeta civilizacijsko zaviralno. Družbo je mogoče izboljšati samo, če verjamemo v možnost njenega izboljšanja in če k izboljšanju sami dejavno prispevamo. Racionalnih argumentov za tako držo ne manjka (rast prebivalstva, daljšanje življenjske dobe, večanje kulturnih izbir) in tudi naše osebne izkušnje so te vrste: kdo pa bi želel živeti pred petdesetimi leti? Wikipedija je kot globalna spletna enciklopedija dedinja razsvetljenskega zaupanja v človeko sposobnost in voljo, da izboljšuje svoje življenje, in to s pomočjo vednosti. Zato ima prost, neoviran, zastonj dostop do znanja za eno od osnovnih človekovih pravic. Civilizacijsko prelomen pa je njen apel na slehernika, naj ne bo samo pasivni uporabnik informacije, ampak tudi njen odgovorni tvorec. Wikipedijo v strpni kolaboraciji z drugimi sestavljamo, dopolnjujemo in nenehno popravljamo uporabniki sami. Ja, Wikipedija je metafora pozitivne vizije družbe.”

> So v wikipedijskem razmišljanju, ki predpostavlja dajanje in deljenje, odsotnost pričakovanja po plačilu, odprtost in hkrati odgovornost nekaj družbeno utopičnega?

“Marsikje res presojajo naštete wikipedijske principe delovanja kot utopične. Ampak wikipedijska utopija traja že trinajst let in se eksponencialno širi. Nasploh je lastnost utopij njihova hitra uresničljivost. Veste, kako skromne so bile z današnjega stališča vizije slovenskih utopičnih besedil v 19. stoletju? Lepo urejena, prostorna domovanja, šola in bolnica v vsakem večjem kraju in komaj kaj več. Ivan Cankar je kot utopično označil politično združitev južnih Slovanov, pa se je zgodila v pičlih nekaj letih po njegovi izjavi. Ne, princip dajanja in sodelovanja namesto jemanja in tekmovanja, na katerem temelji Wikipedija, ni nič utopičnega v pomenu neuresničljive sanjarije, ampak delujoči zgled, kako je mogoče na podlagi višjih humanističnih idealov reorganizirati družbo.”

> Je digitalizacija res smrt za majhne jezike?

“Kje pa, ravno nasprotno! Jeziki brez digitalizirane kulturne dediščine in brez digitalnih orodij za njeno procesiranje so obsojeni na propad. Naše življenje se virtualizira, in kar ne bo v digitalni obliki, kulturno tako rekoč ne bo obstajalo. Taka žalostna usoda res čaka majhne jezike, ki jih je med 7000 na svetu večina, skoraj 97 odstotkov. Slovenščina z dvema milijonoma govorcev spada med preostale tri odstotke velikih jezikov in je, vsaj v tem trenutku, dobro opremljena za preživetje.”

> So torej nekatere spletne vsebine, denimo prav slovenska Wikipedija, lahko, nasprotno, možnost za novo emancipacijo slovenskega jezika?

“Wikipedija je s svojimi 288 jeziki zaslužna za ohranjanje globalne jezikovne raznolikosti in za revitalizacijo jezikov, ki so že veljali za izumrle. Slovenščina je med njimi na 32. mestu, kar je lep znak njene vitalnosti. Njena gesla so na klik primerljiva z gesli v drugih jezikih, in to je enkratna priložnost, da se s pomočjo spletnega prevajalnika (ja ja, seveda je še okoren, ampak mu gre vedno bolje) uveljavi kot upoštevanja vredna varianta globalne kulture.”

VH


Najbolj brano