“Ženski princip je bil doslej premalo upoštevan”

Med podjetji v Primorsko-notranjski regiji je le petina takih, katerih ustanoviteljice so ženske. Pa še to so večinoma manjša podjetja z malo ali le z enim zaposlenim. Zaradi neenake vloge žensk v družbi in gospodarstvu želi projekt Mreža za enake možnosti MEMA povečati vključenost žensk v odločanje ter njihovo povezovanje v bolj aktivne skupine v regionalnih okoljih, v Postojni pa namerava skupina žensk ustanoviti regijski svet žensk.

POSTOJNA > “Vzpostaviti želimo okolje, v katerem bi se ženske po principu študijskih krožkov začele povezovati in sodelovati. Želimo, da je struktura ženskih skupin mešana, da to niso podjetniški klubi za ženske, ampak da vključujejo dodatno angažirane, zainteresirane, neodvisne ženske v lokalnem okolju, podjetnice, obrtnice, kmetice, zaposlene v javnem sektorju, ki vidijo, da bi lahko vplivale na določene spremembe. Ženski princip je bil doslej premalo upoštevan, prav tako ženske kot ekonomski potencial. Odločevalci so gospodje, ženske smo premalo aktivne,” poudarja Marta Turk, vodja projekta Network MEMA, ki ga koordinira šest partnerjev (GZS Zbornica osrednje slovenske regije, Zavod META, KonektOn, Ekonomski inštitut Maribor, Zavod RS za zaposlovanje in norveški partner) z denarno in strokovno podporo norveškega finančnega mehanizma.

V regijskem svetu ena sama ženska

“To je zelo dobrodošla iniciativa. Čas za povezovanje žensk in za to, da bo njihov glas bolj slišan, je vsekakor pravi. Angažiranih in sposobnih žensk, ki znajo in zmorejo in so sposobne vzpostaviti močno jedro žensk, je v naši regiji dovolj,” je prepričana ena od udeleženk postojnskega srečanja žensk Tatjana Hvala, koordinatorka projektov v Regijskem stičišču nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije Boreo.

“Če govorimo o ženskah na odločevalskih položajih v regiji, smo zdaj absolutno v manjšini. Žal lahko povem, da sem edina ženska predstavnica v razvojnem svetu regije: med šestimi župani, šestimi predstavniki gospodarstva in tremi nevladniki sem edina ženska. Velikokrat se mi zdi, da bi se bilo marsikaj lažje dogovoriti in da bi določene stvari prej razumeli, če bi bilo v svetu več ženskih predstavnic. Na primer do tako imenovanih mehkih vsebin in mehkih projektov, ki bi jih regija morala imeti, če želi priti do kohezijskih sredstev, bi veliko lažje prišli, če bi bile ženske bolj aktivno vključene v pripravo in odločanje o tem, kam naj gredo projekti in sredstva,” je prepričana Hvalova.

V Primorsko-notranjski regiji je med vsemi podjetji delež tistih, ki so jih ustanovile ženske, le okrog 20-odstoten, večinoma gre za samostojne podjetnice, ki zelo malo zaposlujejo. Največji del “ženskih” s.p.-jev je s področja gostinstva. Delež žensk, ki sodelujejo pri odločanju na lokalni in regionalni ravni, pa je še manjši.

Podjetnica si 24 ur

Da bi sodelovanje ženskam koristilo, je prepričana tudi Jerneja Sojer Smerdu, mlada postojnska samostojna podjetnica, ki je ustanovila podjetje Do-Re-Mi življenja. “Kot ženskam nam je težje, nimamo povsem enakih možnosti kot moški. Bolj se moramo boriti, da nam uspeva, tudi razni projekti niso enako obravnavani, če so njihovi nosilci ženske ali moški. Tudi več vztrajnosti moramo imeti, da dosežemo, kar smo si zadale,” meni.

Sama se je z odločitvijo za podjetništvo podala na “zahtevno pot”, ki terja veliko usklajevanja med družinskim in poklicnim življenjem. “Delo poteka cel dan, vse dni v tednu, 24 ur me spremlja v mislih. Delam od jutra do 15. ure, ko prevzamem otroke in sem popoldne nekaj časa z njimi, nato pa jih pogosto predam možu ali staršem in se vrnem k strankam. Ob poznih večernih urah pa je čas še za razne računovodske zadeve in podobno,” razlaga. Kot prednost izpostavlja prožnost urnika, ki ga lahko prilagodi družini. In dejstvo, da v podjetništvu združuje svoj poklic in hobi, predvsem pa svojo kreativnost. “Ukvarjam se s poučevanjem petja, glasbene teorije, klavirja, izvajam različne glasbene, kreativne delavnice, vodim študijske krožke, trenutno sem prevzela tudi vodenje manjšega zbora,” pove Sojer Smerdujeva.

Ženska razpeta med številnimi vlogami

Dr. Karmen Rodman, partnerka v projektu, sicer direktorica podjetniškega centra KonektOn iz Hrpelj opozarja, da zmotno razmišljamo, da je žensko podjetništvo neko posebno podjetništvo. “Je klasično podjetništvo, se pa ženska od moškega razlikuje po svojem delovanju. Ena od razlik je ta, da ženska opravlja v enem dnevu veliko vlog in se mora odločati, katero bo dala v ospredje. Običajno tehta med tremi do petimi različnimi vlogami, medtem ko je pri moških lista prioritet enostavnejša. Ženska zato v omejenem času zelo težko izvaja aktivnosti, ki niso v ospredju njenega posla, pomembno pa vplivajo na njen posel - mreženje, izobraževanje, povezovanje, iskanje mentorja, sledenje razvoju, trendom. Pri tem je ženska šibka, prav tako težje išče finančne vire, težje gre v svet,” Rodmanova razlaga, zakaj se ženske za vstop v podjetništvo tudi težje odločajo. Za poslovno pot bolj kakor moški potrebujejo mentorstvo, podporo, priložnosti za ustvarjanje stikov med podjetnicami. Mreženje pa jim nudi tudi možnost za izmenjavo znanj in izkušenj.

VERONIKA R. ŽENKO

---