Kosovelova pisma so vrnili na Kras

Sežana, rojstni kraj Srečka Kosovela, je bogatejša za 13 izvirnih pisem in razglednic, ki jih je Kosovel med letoma 1921 in 1925 pisal prijateljici Nadi Obereigner s Proseka. Njihovo vsebino je sicer leta 1974 že objavil Alfonz Gspan, vendar je moral pisma vrniti pesnikovi prijateljici, s katero se je ta družil v gimnazijskem literarnem krožku, ki je izdajal mesečnik Lepa Vida.

Nada Obereigner Foto: Lea Kalc Furlanič
Nada Obereigner Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA > “Ena poslednjih želja Kosovelove prijateljice in sošolke na realki v Ljubljani Nade Obereigner , poročene Jax , doma s Proseka, je bila, da pisma, ki ji jih je pošiljal Srečko, njeni sinovi vrnejo nazaj na Kras. To se je zgodilo konec marca, ko sta nam jih iz Badna v Avstriji, kjer prebivata, prinesla njen najmlajši sin Hagen Jax in vnuk Berhart Jax ,” je za PN povedala Mateja Kralj, kustosinja Kosovelove spominske sobe, za katero skrbi Ljudska univerza Sežana.

Po dolgih letih so pisma vrnili na Kras

Potomca Srečkove prijateljice Nade sta stik z Ljudsko univerzo, kjer je Kosovelova spominska soba, vzpostavila že pred dvema letoma, ko so ju tudi povabili na praznovanje Kosovelovega jubileja, vendar sta se za pot iz Badna v Sežano odločila šele konec letošnjega marca. “Povedala sta, da mama sicer trem sinovom ni veliko govorila o Kosovelu, vendar pa je pred smrtjo leta 1975 starejšega prosila, naj poskrbi, da se bodo pisma vrnila na Kras. Vsa ta leta so korespondenco skrbno hranili, vendar pa je šele najmlajši sin izpolnil materino željo,” pojasnjuje kustosinja.

Ob tem poudari, da sta ji Jaxova izročila še kopijo pisma literarnega zgodovinarja Alfonza Gspana z dne 21.6.1973, v katerem Obereignerjevo prosi, naj mu posodi Kosovelova pisma, ker bi njihovo vsebino rad skupaj z drugim, še neobjavljenim gradivom iz pesnikove zapuščine objavil. Gspan je Nadin naslov v Avstriji dobil od skupnega sošolca Lada Khama. Tako je Gspan, sicer Srečkov sošolec na ljubljanski realki, leta 1974 izdal publikacijo Neznani Srečko Kosovel (Neobjavljeno gradivo iz pesnikove zapuščine ter kritične pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom). V njej je med drugo Kosovelovo pisemsko zapuščino podrobno opisal obliko, vsebino in besedje Srečkovih pisem zanj srčni (kakor je razbrati iz njih) prijateljici Nadi s Proseka.

“Draga Nada! Kako si želim tvojega smeha! Prav zato, ker ga sovražiš, ker ga nočeš, prav zato si ga želim. Mojo samoto bi oživel in ves Kras bi se smejal, tako pa je žalosten, kakor da umira ...,” je pesnik začel eno od pisem, septembra 1925, medtem ko je bil doma v Tomaju na počitnicah, Nada pa se je kot abiturientka (maturantka) v Ljubljani pripravljala na študij gledališke umetnosti na Dunaju.

Pisma bi radi hranili v Sežani

V pismih jo je Kosovel tudi spodbujal k pisanju pesmi in črtic. “Kaj pa Vi, kaj pišete kako stvarco? Pošljite mi jo, jaz zelo rad prebiram Vaše pesmice in črtice, ko je vse tako idilično. Pošljite mi zagotovo kakšno stvarco, da bom imel kaj gradiva za list, ki začne izhajati drugo leto, izdajan od dijakov: Lepa Vida. Mogoče mu bom urednik ...”, je s “hieroglifi”, kakor je v šali poimenoval svojo pisavo v korespondenci, 15. julija 1921 zapisal dragi prijateljici s Proseka številka 1. “Dosti mi pišite, da bom videl, kako živijo poetje, pa vse, kaj delate ...,” je nadaljeval.

Kustosinja Mateja Kralj ob teh stavkih pove, da je bil Kosovel rad užaljen, če mu naslovniki niso odgovarjali. Sicer pa, tako v uvodu k svoji publikaciji navaja Gspan, “pisma vsebujejo množico prepomembnih podatkov o pesnikovem delu, načrtih, nazorih, odnosih do oseb in dogodkov, kakor tudi o življenjskih razmerah in načinu življenja”.

Nada Obereigner, poročena Jax, je bila doma s Proseka. Prav tako njena mama Regina Balanč. Oče, gozdarski inženir Snežniškega posestva, je služboval tudi na Proseku. Nada je po končani realki v Ljubljani diplomirala na akademiji za gledališče in glasbo na Dunaju, vendar se je leta 1930 odpovedala gledališki karieri, se poročila in posvetila družini. Živela je v Avstriji. Družina Jax je imela tovarno šivalnih strojev.

Skrbnica Kosovelove spominske sobe na Ljudski univerzi, kjer z izvirnimi eksponati in s predstavitvenimi panoji, knjigami in ostalim predstavljajo predvsem Kosovelovo poezijo oziroma njegovo ustvarjanje (v hiši v Tomaju pa bolj drobce iz njegovega življenja), si želi, da bi v steklene vitrine postavili tudi del Srečkove korespondence z Nado Obereigner, vendar morajo prej urediti njen status. Zato se bodo obrnili na ustrezne ustanove.

Kosovelovo pisemsko zapuščino so poleg v Gspanovi knjižici objavili še v drugih, kot denimo v knjigi Dragi Srečko (izšla je pri Goriški Mohorjevi družbi, v njej so objavljena tudi Nadina pisma Srečku), v Izbranih pismih (izšla je pri Mladinski knjigi, v njej sta dve pesnikovi pismi Nadi).

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano