Fabianijevo posestvo po 70 letih spet dočakalo trgatev pikolita

600 let staro vinogradniško posestvo družine Maksa Fabianija v Kobdilju je po 70 letih propadanja letos vendarle dočakalo pravo trgatev. Gre za trgatev najbolj znanega in posebnega sladkega vina s tega posestva - pikolita. Pripravila sta jo Blanka in Andrej Malgaj, ki v sklopu Zavoda Fabiani postopoma prenavljata Fabianijevo domačijo.

KOBDILJ > 600 let staro vinogradniško posestvo družine Maksa Fabianija je dolga desetletja propadalo in kot je povedal komenski župan Marko Bandelli: “Če bi še malo čakali, danes od njega ne bi ostalo več nič.”

Leta 1944 je bilo namreč posestvo uničeno v požigu. Sam Maks Fabiani je dve leti kasneje za uničeno posest pripravil načrt prenove, ki pa je bil le delno izveden. Leta 2012 se je Zavod Fabiani, ki je bil ustanovljen prav za upravljanje in varstvo rojstne domačije arhitekta Fabianija, lotil obnove domačije in vinograda. Domačija s prenovo postopoma dobiva nekdanji čar in dokazuje, da je možno oživiti tudi kulturne spomenike.

Glavna motorja prenove sta lastnika domačije Blanka in Andrej Malgaj, pri oživitvi vinograda pa sta se povezala s kraško vinogradniško družino Štoka (Vina Štoka) iz Krajne vasi, katere člani so leta 2012 v sodelovanju z Zavodom Fabiani posadili na Fabianijevem posestvu 2500 trsov trte pikolit in zatem vsa leta tudi oskrbovali vinograd.

Ta je letos prvič obrodil in tako je bila v vinogradu to jesen prva trgatev pikolita po 70 letih. Malgajeva sta nanjo povabila številne goste, ki so se ob recitiranju pripovedi Murva Fabianijevih in zvokih harmonike sprehodili skozi vinograd.

Ob tem so si lahko ogledali še razstavo Zavoda Fabiani. Ta je na panojih prikazovala zgodbe o Fabianijevi vili in posestvu, fotografije trgatve nekoč, kratek odlomek iz knjige o slavni murvi, ki še dandanes krasi dvorišče domačije, fotografije vinskih etiket iz tistega časa in osnutek etikete za steklenice letošnje letine.

Precej pozornosti je razstava namenila tudi vinu pikolit: “Sorta pikolit ali pikulit, kot ji pravijo Kraševci, že od nekdaj velja za posebnost. Cenjena je že vse od antičnega Rima. Zanjo pravijo, da je gosposka sorta. Iz nje so po 'tokajski šegi' pridelovali suho vino, torej vino iz sušenega grozdja. Zaradi svoje tanke kožice se namreč zelo hitro posuši. Gre za sladko vino, ki je že v 18. stoletju imelo domovinsko pravico na francoskem in ruskem dvoru ter pri samem papežu.”

Ob trgatvi in razstavi o Fabianijevem posestvu in pikolitu je bila na Fabianijevi domačiji na ogled še razstava z naslovom Barvitost krajev. Ta je prikazovala pot od lipe v italijanskem Repnu do Fabianijeve murve v Kobdilju. Razstava je plod delavnice, ki je potekala pod vodstvom fotografa Massima Goine in naravoslovne vodnice Leandre Bucconi.

ŠPELA RAZPET

---