Črni bor je posivel in ogolel

Po sušici najmlajših borovih poganjkov, žledu in padcu odkupnih cen so bore letos prizadele še žuželke: borove penarice. Te so na srečo mnogo manj nevarne od podlubnikov, so pa bore oslabile, zaustavile rast in povzročile gospodarsko škodo.

KRAS > “Ko smo šli spomladi mimo Selivca, smo opazili na borih nenavadno sivkasto barvo. Bilo je, kot da bi jih kdo posul s sivorjavim pepelom,“ je prvi znak nezaželenega gosta na kraških borih opisal Milan Race, vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Na območju, ki sega od hrvaške meje pri Ilirski Bistrici do skrajno zahodnega dela Krasa, so sicer gozdarji prve znake napada opazili pred slabima dvema mesecema. “V maju smo v sestojih črnega bora pri progi nad Branikom opazili, da so iglice čudne barve: namesto zelene so bile sivorjave,” pojasni Boštjan Košiček, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri sežanski enoti ZGS.

Gozdarji so napade borove penarice opazili predvsem na severnem robu Krasa - v pasu od Opatjega sela, Kobjeglave in Krajne vasi do Dolenje vasi, nekaj primerov tudi na pobočjih nad Vremsko dolino. Črni bor je prizadet tudi na italijanskem delu Krasa, so sporočili italijanski gozdarji. Strokovnjaki Gozdarskega inštituta pa so poškodbe borove penarice opazili tudi na sestojih rdečega bora na območju od Postojne do Jelšan.

O opažanjih so takoj obvestili Gozdarski inštitut Slovenije, pregledali prizadeta območja skupaj z ekipo dr. Dušana Jurca, vodjo Oddelka za varstvo gozdov in strokovnjaka za fitopatologijo gozda, in odkrili novega škodljivca - borovo penarico. “To je tipična mediteranska vrsta iz podreda cvrčečih škržadov, ki občasno povzroča obsežne poškodbe borovih sestojev v Italiji in v Španiji. V zadnjih desetletjih se je razširila na sever in jo danes najdejo po vsej Evropi,” je povedal dr. Jurc.

Žuželke sesajo iglice

Pri nas je borovo penarico sicer že leta 2001 odkril mag. Gabrijel Seljak s Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica v Čepovanski dolini, o njenem škodljivem delovanju na borih pa do letos ni poročal nihče.

“Borova penarica ima eno generacijo na leto. Ličinke se izležejo jeseni in prezimijo, odrasle penarice se pojavijo konec aprila in v začetku maja naslednjega leta. Število odraslih penaric se hitro zmanjšuje proti koncu maja in do konca junija jih običajno ne najdemo več,” je še pojasnil Jurc.

Poškodbe borov povzročajo odrasle borove penarice. Z bodalci prodrejo v iglico skozi listno režo, zaradi sesanja nastanejo na iglicah rumene pege, iglice porjavijo in hitro odpadejo. Ob močnem napadu ostanejo na drevesu le enoletne iglice.

Borova penarica (Haematoloma dorsata) je žuželka, ki spada v red enakokrilcev, podred cvrčečih skržadov naddružino slinaric in družino črnordečih slinaric. “V družini črnordečih slinaric je najbolj poznan rod pljunkaric z vsaj tremi predstavniki pri nas, gospodarsko pa je pomemben rod Haematoloma, za katerega nismo našli veljavnega slovenskega imena. Ker so ličinke obdane in zaščitene s penasto sluzasto snovjo in ker se odrasle žuželke hranijo na borovih iglicah, predlagamo ime borova penarica,” so slovensko ime utemeljili strokovnjaki Gozdarskega inštituta.

Sekajo ne, ker nimajo kam prodati

“Letošnje iglice niso prizadete. Škoda je nastala na lanskih in predlanskih,” pove Košiček in pojasni, da se borove iglice na srečo obraščajo na tri do pet let. Kljub temu je tudi enoletni izpad “listne mase” za borova drevesa hud udarec: “Zmanjša se asimilicijski aparat drevesa, zmanjša se njegova vitalnost, drevo manj zraste,” pojasni, a obe nem potolaži: “Borova penarica življenjsko ne ogroža črnega bora na Krasu. Lahko pa dodatno močno oslabi črni bor in zmanjša priraščanje lesa.”

Črne bore so namreč v zadnjih letih prizadele tudi druge bolezni, letos najbolj sušica najmlajših borovih poganjkov. Zaradi slednje so gozdarji izdali že precej odločb o sanitarni sečnji, ki je tudi najboljši preventivni ukrep tudi pri napadih borove penarice. Toda: “Izvajanje te sanitarne sečnje se je močno zaustavilo, ker je prišel vmes žled, ki je pritisnil na trg z velikimi količinami iglavcev in trg za črni bor se je praktično ustavil,” pojasni Race. Zato razen pri podlubnikih, kjer poskušajo sanitarno sečnjo čim bolj pospešiti, pri sušici najmlajših borovih poganjkov in tudi pri borovi penarici lastnikom podaljšujejo roke za sečnjo, saj posekanega lesa skoraj nimajo kam oddati.

“Borovo hlodovino se tu in tam še da prodati po takšni ceni, da lastniku, ko plača izvajalce, še stane kak evro. Vse ostalo, kar gre za mletje, pa nima nobene cene,” pri trdi Miro Prekrsky, ki se s prodajo hlodovine ukvarja že tri desetletja. Zato bodo penarice še imele kaj gristi tudi prihodnjo pomlad, borove krošnje pa bodo še verjetno še bolj oguljene.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---