Vasilij Žbogar: “To je bilo to. Aleluja!”

November je v športnem pogledu najbolj zaznamoval jadralec Vasilij Žbogar, ki je na svetovnem prvenstvu (SP) razreda finn na Novi Zelandiji osvojil bronasto medaljo. V dolgi in lovorik polni karieri 40-letnega Izolana je bila to njegova prva medalja s SP, zato je bilo veselje še toliko večje. Vse misli zdaj lahko usmeri v Rio, kamor na treninge odpotuje že prihodnji teden, in kjer bo prihodnje leto lovil že svojo tretjo olimpijsko medaljo.

Dobitna bratska jadralska kombinacija - Vasilij (levo) in Jure 
Žbogar Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Dobitna bratska jadralska kombinacija - Vasilij (levo) in Jure Žbogar Foto: Tomaž Primožič/Fpa

IZOLA > Na olimpijske igre (OI) se bo pripravljal skupaj s Hrvatom in Urugvajcem, pove Žbogar in pripomni: “Problem je, ker se nekateri, s katerimi sicer skupaj treniram, niso uvrstili na OI, recimo Španec, Italijan in Portugalec. Brez olimpijskega nastopa so ostale tudi Nemčija, Turčija, Poljska, Češka, Rusija ... Zdi se mi, da se še nikoli v nobenem razredu ni bilo tako težko kvalificirati na OI, kot je bilo tokrat v razredu finn.”

> Zakaj je prav v tem razredu konkurenca postala tako brutalna, kot radi rečete?

“V zadnjih letih je finn postal zelo popularen, predvsem zato, ker so dovolili prosto 'pumpanje'. Za kaj takega pa je treba biti maksimalno fizično pripravljen, zato so najboljši jadralci v tem razredu danes stari med 20 in 30 let, in ne več med 35 in 45 let kot včasih. Jaz sem še edini starejši jadralec med prvo svetovno trideseterico. Tudi oprema se je pocenila, in če je včasih svetovni vrh v finnu krojilo deset jadralcev, ga danes kroji 30. Eno regato zmagaš, drugo pa zaradi drobne napake končaš na 35. mestu.”

> Kako se vam je uspelo obdržati v svetovnem vrhu?

“Zelo mi je pomagalo, ko sem začel trenirati z veslači. Angleži, na primer, to počnejo že vrsto let, mi pa se še učimo. Moje telo je še vedno mlado in lahko zdrži velike napore, vse ostalo pa prinesejo izkušnje. Vidim, da se dobro znajdem v vsaki situaciji, kjer lahko unovčim svoje izkušnje. Fizično pa ne bom mogel nikoli konkurirati mladim dvometrašem, ki tehtajo več kot sto kilogramov. To so atleti, da jim ni para.”

> Veslaški treningi vam torej pomagajo pri t. i. pumpanju?

“Da. Gre za isti gib, le da pri 'pumpanju' veslaš le z eno roko, s katero vlečeš jadro, z drugo pa držiš krmilo.”

> V finalni regati SP ste napadli s petega mesta. Kaj je odločilo, da ste prišli na stopničke?

“Vedel sem, da moram izkoristiti razmere na jadralnem polju, ki so mi bile v zadnji regati s srednje močnim vetrom pisane na kožo. Že zjutraj sem se dobro počutil in res sem vso regato vodil. Proti cilju pa je veter skoraj povsem upadel, in sodniki so dovolili prosto 'pumpanje', ki je v takih razmerah zelo zahtevno. Jadrnice za mano so formirale nekakšen zid in mi vzele še tisto malo vetra, kar ga je bilo. Na koncu smo v cilj vsi prišli v razdalji enega metra. Nisem vedel, na katerem mestu sem, opazil pa sem, da je bil moj neposredni konkurent za tretje mesto, Novozelandec, nekam slabe volje. No, po petih minutah so razglasili rezultate, in vse je bilo jasno.”

> Na kaj ste pomislili takrat?

“Mislil sem, da sanjam. Brat Jure se je s čolnom pripeljal do mene in začela sva se objemati. To je bilo to. Aleluja!”

> Zdaj vse svoje misli lahko usmerite v olimpijsko regato v Riu. Bo tam konkurenca lažja kot na SP?

“Lažja vsekakor ne, bo pa drugačna, saj nas bo jadralo le 23. S psihološkega vidika bo ta regata gotovo težja, kar mi odgovarja. Jadralci z manj izkušnjami bodo imeli več težav, zame, ki sem starejši, pa bo nekoliko laže, saj so regate tam pol krajše kot na SP.”

> To bodo že vaše pete olimpijske igre ...

“Res je. Sem že skoraj kot Rajmond Debevec.” (smeh)

> Kako se počutite te dni v Izoli, kjer vam je navijaška skupina Ribari priredila enkraten sprejem?

“Lepo je, ko te navijači tako pričakajo, čeprav že v tujini čutim njihovo podporo. Ko se sprehajam po mestu, mi ljudje čestitajo, kar pomeni, da sledijo jadranju in se veselijo skupaj z mano. Na spletni strani JK Burja, kjer so objavili fotografije in posnetke s sprejema, so samo v zadnjih dveh dneh zabeležili 30.000 ogledov. V teh zimskih dneh, ko se v Izoli bolj malo dogaja, je to še toliko bolj dobrodošlo.”

ALJA GOBEC TASI


Najbolj brano