Spet začenjajo z ničle

Zgodovina Plavalnega kluba Koper je močno povezana s stanjem bazena v Žusterni, kjer plavalci trenirajo. Ko so pred dvema letoma v klubu končno spet vzgojili tri kategorizirane plavalce na državni ravni, so do danes vsi trije že opustili ta šport. Neke zime so se na občini namreč odločili, da bazena ne bodo pokrili z balonom. In zato danes v plavalnem klubu ponovno začenjajo z najmlajšimi.

Plavalni klub Koper slovi po množičnosti, saj je vanj v 
povprečju včlanjenih od 250 do 300 otrok.
Plavalni klub Koper slovi po množičnosti, saj je vanj v povprečju včlanjenih od 250 do 300 otrok. 

KOPER > “Kazalo je dobro, potem pa smo pozimi ostali brez bazena. In se je spet vse porušilo ... Tako smo danes ostali skoraj brez članov, mladincev in kadetov, kar se nam bo nedvomno poznalo tudi pri financiranju,” razlaga predsednica kluba Alenka Šarkanj.

Slabih razmer za delo so v klubu že vajeni. Med letoma 1998 in 2001 so bili brez bazena, in prav takrat se je v klubu kalil danes vrhunski plavalec Matjaž Markič. A tak talent se rodi le enkrat na vsakih sto let, je prepričana Šarkanjeva: “Da ustvariš vrhunskega športnika, moraš imeti urejeno prav vse, od financiranja do objekta. Kar sta takrat naredila Matjaž in njegov trener Vedran Žagar z medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu, je bil čudež. Brez pomoči Plavalnega kluba Celulozar Krško, kjer so nam omogočali priprave, Matjaž domov ne bi prinesel medalje.”

Večni problem so stroški bazena

Odprtje prenovljenega bazena z olimpijskimi dimenzijami na kopališču v Žusterni so dočakali leta 2001, leto dni kasneje pa so bazen pozimi prvič prekrili z balonom. Vendar stvari niso tekle gladko. Občina je želela objekt nameniti turizmu in rekreaciji, vendar ga po zakonu o športu ne more uporabljati za druge namene, dokler ne zgradi nadomestnega objekta. Ker pri obnovi niso predvideli, da bodo bazen ogrevali, ga niso izolirali. Zaradi tega so stroški obratovanja visoki, kar predstavlja večni problem. “Odkar je od privatnika upravljanje prevzel javni zavod za šport, se je to nekoliko uredilo. Problem pa je, da balon podrejo že maja, postavljajo pa ga šele oktobra, zato sta maj in junij za nas izgubljena meseca, septembra, ko vsi klubi vabijo otroke k vpisu, pa jim mi nimamo kaj ponuditi,” pravi Šarkanjeva.

Kljub težavam, s katerimi se sooča, PK Koper slovi po množičnosti, saj je vanj v povprečju včlanjenih od 250 do 300 otrok. “Komercialnega programa nimamo, vsak pa lahko postane član kluba,” razlaga Šarkanjeva. “Večina plavalnih klubov v Sloveniji je še vedno usmerjenih samo v tekmovalno plavanje. Mi smo med prvimi otrokom omogočili, da so lahko v klubu, tudi če ne tekmujejo. Še vedno računamo na to, da bomo med njimi našli talente.”

Plavati so naučili na tisoče otrok

Največ plavalcev je v začetni in nadaljevalni šoli. Veliko zanimanje za plavalne tečaje je poleti, ker je bazen blizu morja in mnogi starši želijo, da njihovi otroci splavajo prav v PK Koper. Dolgoletnega klubskega trenerja Vedrana Žagarja poznajo generacije Koprčanov. Sam ocenjuje, da je naučil plavati približno 40.000 otrok.

V tekmovalnih skupinah PK Koper je trenutno 34 plavalcev. “Pred dvema letoma jih je bilo še 56, torej smo izgubili praktično polovico tekmovalcev, ker smo bili brez bazena. Takrat so na občini trdili, da je balon dotrajan, kar ni bilo res,” trdi Šarkanjeva. “S trenerjem sva se pred kratkim pogovarjala in ugotovila, da bi bilo bolje, če bi imeli konstantno slabe razmere. Tako bi se navadili nanje oziroma bi iskali druge rešitve. Mi pa smo se ravno začeli razvijati, ko smo spet padli nazaj na staro.”

Pri tem predsednica PK Koper opozarja, da olimpijski bazen v Žusterni ni dovolj zaseden in vse možne ure niso izkoriščene, kar se ji zdi zelo žalostno. “V klubu smo že pred leti, ko smo še upravljali bazen, izračunali, da bi moral biti bazen zaseden najmanj 12 ur na dan. V Kopru pa upravljalci bazena niso znali pritegniti reprezentance in najboljših svetovnih plavalcev, ki so k nam pred leti prihajali, danes pa gredo raje v druge plavalne centre po Sloveniji. Tudi šolski programi plavanja se ne odvijajo v Žusterni. To je napaka. Škoda, da so nekateri razmišljali o tem, kako bodo na bazenu razvijali turizem, ne pa plavanja in vaterpola. Ob tem je bazen v Žusterni edini pokriti olimpijski bazen na Primorskem.”

Vendar če delaš korektno in kvalitetno, greš naprej kljub vsem problemom, je odločna Šarkanjeva. “Tisti, ki si želijo v plavanju kaj doseči, to pod vodstvom našega trenerja lahko uresničijo,” je prepričana. Želi si, da bi odslej balon jeseni postavili dovolj zgodaj, da bi z vadbo lahko začeli že sredi septembra, in da bi bazen ogrevali, tudi ko balon pospravijo, če je maja in junija voda še premrzla za plavanje. Tako bi koprski plavalci lahko nemoteno trenirali in se spet prebili med najboljše v Sloveniji.

ALJA TASI


Najbolj brano