Sanjal je o golu v Velenju

Prvoligaš Ankaran-Hrvatini je s točko osvojeno v dvoboju s Triglavom trenutno najboljši primorski nogometni klub, vpisan pa imajo tudi en zadetek, ki je delo 27-letnega zveznega igralca Tima Vodeba, ki je nogometno pot začel v trboveljskem Rudarju.

Tim Vodeb (v oranžnem dresu) v eni od akcij še na “starem” 
ankaranskem igrišču Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Tim Vodeb (v oranžnem dresu) v eni od akcij še na “starem” ankaranskem igrišču Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Trboveljčan, ki se je prvi med ankaranskimi nogometaši zapisal med strelce v 77. minuti tekme z Rudarjem v Velenju (3:1) izstopa od stereotipov o nogometaših. “Imajo me za malo 'strganega,' dosti šal je padlo na moj račun, nekatere so me prizadele, ampak nič ne de. Oče (psihoanalitik Roman Vodeb, op.a.) mi daje dobre nasvete in me spodbuja,” pravi vsestranski zvezni igralec Tim Vodeb. Pri 13 letih je bil državni prvak v gimnastiki na trampolinu, nato je v kadetski konkurenci sočasno igral košarko in nogomet. “Živel sem zraven stadiona v Trbovljah in me je vedno zanimalo, kaj se tam dogaja, zato sem se odločil za nogomet. Sprva bolj za šalo,” pravi. V slovensko Istro je prišel poleti 2013 in od tedaj igra za Ankaran. “V bistvu sem že skoraj pustil nogomet, saj v prejšnjih klubih nisem našel razumevanja. Bratranec Jure Vodeb, ki je nekoč igral za Gorico skupaj z Admirjem Kršićem, ki je bil leta 2013 v Ankaranu, mi je omogočil prihod na trening. Dal sem tri zadetke in trener mi je takoj rekel - naredi zdravniški pregled in boš igral,” pravi Tim Vodeb, čigar brat Nik je doslej branil barve Krškega. Da bi lahko igral nogomet in hkrati študiral, je moral delati, od dela v proizvodnji, maserja, reševalca iz vode pa do vadbe vodne aerobike.

> Od mladinskega staža ste v petih letih, do leta 2013, zamenjali kar sedem klubov. Kako to?

“Šele kot mladinec sem začel resneje trenirati. Name je velik vtis pustila knjiga The Secret. V dnevnik sem si zapisal, kdaj hočem igrati v tujini oziroma da si želim profesionalno pogodbo. Čez nekaj mesecev so me poklicali na preizkus v Nemčijo; najprej so mi rekli, da je to tretjeligaški klub, potem sem izvedel, da igra v šesti ligi. Čez pol leta je klub propadel in sem se vrnil domov. V Livarju sem sicer igral, zato so mi uredili preizkušnjo v drugi avstrijski ligi. Bil sem neumen in raje vztrajal doma. Ni bilo lahko, mnogi me niso razumeli, nekateri trenerji me niso marali. Vse skupaj sem v drugi ligi igral približno 600 minut, preden sem prišel v Ankaran. Vlado Badžim me je dobro sprejel. Zna nas dobro pripraviti na tekmo in je generalno gledano zelo pozitivno nastrojen.”

Vsi klubi Tima Vodeba: do leta 2009 je igral za Rudar Trbovlje, 2009/10 Union Solingen (Nemčija), 2010/11 Livar Ivančna Gorica, 2011/12 Šampion, 2012/13 Šmartno 1928 in Krško, od 2013 - Ankaran.

> Imate izjemen premet iz avta, enkrat je žoga bojda letela 55 metrov daleč?

“Ko s svoje polovice vržem žogo na drugo stran igrišča in tega nihče ne pričakuje, je to lahko prednost. To sem začel izvajati pri mladincih. Trener mi je dovolil, ker je vedel, kakšen sem, tudi Badžim mi to dovoli. Drugje pa so rekli, da je to cirkus.”

> V drugi ligi ste krepko prešli 8000 minut igranja. Od 8440 minut jih je 90-odstotkov v ankaranskem dresu.

“Včasih pomagajo naključja. Dobil sem priložnost proti Brdom, pa sem s prsi spustil žogo do Elvisa Šahinovića, ki je zadel. Istemu igralcu sem za zadetek prispeval podajo z avta na tekmi proti Beli krajini. Počasi sem sem se prebil v prvo postavo. Najtežja je bila sezona 2015/16. A smo zdržali, družila nas je ljubezen do nogometa in nas pripeljala tja, kjer smo zdaj. Pred koncem prejšnje sezone smo bili pod pritiskom, če bomo igrali v prvi ligi ali pa nas bodo potisnili v četrto. Vseskozi sem verjel v prvo ligo. Manj kot smo imeli, bolj smo se borili in spoštovali eden drugega.”

Zanimivo je Vodebovo pojasnilo o zadetku v Velenju. “Tudi moj matični klub je Rudar in me je navijanje domačih navijačev podzavestno dodatno motiviralo. Bil je neke vrste psihološki učinek. Da bom zadel, sem sanjal noč pred tekmo. Sicer pa sem imel z Rudarjem in trenerjem Marijanom Pušnikom tudi neporavnane račune. Po vrnitvi iz Nemčije sem bil v Velenju, pa mi je trener Pušnik rekel, da nisem dovolj dober.”

> Ste zdaj dočakali profesionalno pogodbo iz vašega dnevnika?

“Zame je uspeh, da sem zaigral v prvi ligi in zabil gol. Hkrati imam grenak priokus, ker nismo zmagali. Toda moramo biti ponižni. Dokler ne osvojimo 35 in več točk, nismo veliko naredili.”

> Ampak velika večina vas vidi kot popolne outsiderje?

“ Saj to je pozitivno za nas, zmeraj smo neke vrste begunci. Moramo se še bolje uigrati, prva liga je preskok v vseh pogledih. Zase vem, da bom dal svoj maksimum.”

ROK MAVER


Najbolj brano