“Konkurenca v finnu je vse bolj brutalna”

Že minulo nedeljo je na prizorišče svetovnega prvenstva razreda finn, ki bo konec novembra na Novi Zelandiji, odpotoval izolski jadralec Vasilij Žbogar. Letos je že osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, odličja si želi tudi na SP. Priprave pred prvenstvom so potekale po načrtih, nekoliko ga skrbi le poletni izpad treningov, ko je moral dva meseca in pol počivati zaradi poškodbe.

IZOLA > Z zadnjih štirih evropskih prvenstev v finnu ima Vasilij Žbogar kar tri srebrne in eno zlato medaljo, medtem ko na svetovnem prvenstvu v tem razredu še nikoli ni bil med deseterico. Medalje na SP ni osvojil niti v razredu laser, kjer je bil najboljši (dvakrat) četrti. “To me drži pri življenju,” se nasmehne. “Vedno imam določena pričakovanja glede rezultata, in moram priznati, da sem na prvenstvo na Novi Zelandiji resno računal. Potem pa sem padel s kolesom, si zlomil rebra, tako da dva meseca in pol nisem jadral.” Zamujeno je bilo zelo težko nadoknaditi, priznava, bo pa imel na prizorišču SP še slab mesec časa, da izpili formo.

Ker je bil eden od vzrokov za slabše rezultate na dosedanjih SP ta, da je v želji po medalji preveč treniral in zato izgorel, bi bil prav izpad treningov zaradi poškodbe tokrat lahko sreča v nesreči. Še pred tedni bi se s to trditvijo najverjetneje strinjal tudi Vasilij, ki pa je v napetih dneh pred odhodom na Novo Zelandijo deloval nekoliko zaskrbljen. “Še dva poskusa imam. To je to,” pravi. Po Novi Zelandiji in pred olimpijskimi igrami prihodnje leto v Riu ga namreč čaka še eno SP maja v Italiji, potem pa bo 40-letni šampion počasi sklenil kariero v olimpijskem jadranju.

“Konkurenca v finnu je vse bolj brutalna. Zdaj v tem razredu jadra 50, morda 60 odstotkov več dobrih jadralcev kot včasih,” ocenjuje Vasilij in pove primer irskega jadralca, dvometraša, ki je včasih igral ragbi in je po postavi pravi rambo, pa je kljub temu potožil, da ga pri vseh udarcih v ragbiju ni nikoli vse tako bolelo kot po enem treningu po močnem vetru v finnu. “70 odstotkov uspeha v tej jadrnici je odvisno od vrhunske telesne pripravljenosti,” meni najboljši slovenski jadralec.

Bo pa Vasilij na Novi Zelandiji razbremenjen vsaj boja za olimpijsko normo, ki jo je lani za las osvojil z 12. mestom na SP v Španiji. Veliko njegovih najtesnejših konkurentov nima te sreče. Vasilij našteje vsaj 13 vidnih evropskih jadralcev razreda finn in več kot pol toliko iz drugih držav, ki se bodo na tem SP potegovali za vsega štiri dodatne olimpijske vozovnice. “Ko opazujem te jadralce, se jim že na daleč vidi, pod kakšnim strahotnim pritiskom so. Zdaj gre za biti ali ne biti. Tisti štirje, ki bodo dosegli normo, bodo nadaljevali z jadranjem, za večino ostalih pa bo neuspeh verjetno pomenil konec kariere.”

Ena skrb manj ob tisočerih drugih. Medtem ko je v bifeju Jadralnega kluba Burja tekel pričujoči pogovor z Vasilijem, je vodja njegove ekipe Jure Žbogar prek telefona urejal podrobnosti glede prevoza druge barke na prizorišče OI v Brazilijo, kamor se bosta brata odpravila na treninge takoj po SP. Zapleteno je. Novo Vasilijevo jadrnico so že pred dobrima dvema mesecema z ladjo poslali na Novo Zelandijo, in ker s staro ni mogel več kakovostno trenirati, so morali kupiti še eno novo, letos že drugo. Strošek: 22.000 evrov, da ne govorimo o tem, koliko bodo Vasilija stali vsi prevozi in stalna baza za treninge v Riu, kamor se bo pred OI odpravil vsaj še štirikrat. “Na olimpijskem komiteju se ne zavedajo, kako težko je urediti vso logistiko in koliko vse to stane. Mislijo, da pač vzameš 'kopačke' in greš na letalo,” tarna Jure. Če bi imeli tri jadrnice - eno v Evropi, drugo v Riu, tretjo pa bi pošiljali na tekmovanja - bi bilo vse skupaj laže, a to za slovenske razmere ostajajo zgolj sanje. A na koncu se vse skupaj vedno nekako uredi, zavzdihneta brata Žbogar.

Iz vseh teh naporov, odrekanj in skrbi so stkani Vasilijevi vrhunski uspehi, in morda nas bo z novim razveselil že na SP na Novi Zelandiji.

ALJA TASI

---