Garač si želi nastopiti na olimpijsih igrah

Izolan Rajko Hrvat je trenutno najboljši primorski veslač in edini, ki se v članski konkurenci uvršča na največja tekmovanja. Pred dnevi je dopolnil 28 let in vesla že polovico svojega življenja. Do rezultatov je prišel predvsem z vztrajnostjo in trdim delom ter s podporo kluba in družine.

IZOLA > Hrvat je član VK Argo, kot lahki veslač pa je doslej svoje največje uspehe osvojil v enojcu, ki ni olimpijska disciplina. Zato v prihodnji sezoni, ko bodo delili prve olimpijske norme za Rio de Janeiro, načrtuje več nastopov v lahkem dvojnem dvojcu, ki je olimpijska disciplina. Upa tudi na zaposlitev v državni upravi, da se bo lahko še resneje posvetil treningom; za zdaj ga s štipendijo podpira le veslaška zveza.

> Septembra ste na državnem prvenstvu osvojil dve zlati medalji, v enojcu in lahkem enojcu. Se je s tem sezona za vas končala?

“Da. Vzel sem si dva tedna aktivnega počitka. Pomembno je, da se sprostijo mišice, še bolj pa glava. Odmik od veslanja sem potreboval tudi za zaključek diplome iz ekonomije, ki jo bom oddal v teh dneh.”

> Kako ste zašli v veslanje?

“Kot skoraj vsak mlad Izolan sem začel z nogometom. (smeh) Brat je bil veslač, in povabil me je, naj poskusim. V nogometu sem bil malce nespreten, imel sem preveč kilogramov, tako da sem ostal v veslanju. Ta šport mi je všeč tudi zaradi tega, ker zraven lahko kolesarim, tečem, igram košarko; vse to pri veslanju pride prav. Največ pa mi pomeni, da sem v naravi, na morju.”

> Za nogomet ste bili pretežki, kaj pa za lahkega veslača? Morate pred tekmovanji kaj hujšati?

“Niti ne. Visok sem 1,83 metra, za tekmovanja pa imam lahko največ 72,5 kilograma. Problemov s telesno težo nimam, še posebej ne poleti. Na tehtnico veslači stopimo uro pred tekmovanjem in ne dva dni prej kot pri boksu, ko se potem do tekme lahko še naješ.”

> Med pripravami na prihodnjo sezono verjetno že razmišljate tudi o ciljih?

“Seveda. Eden glavnih ciljev je prva tekma svetovnega pokala, ki bo prihodnje leto v začetku maja na Bledu. Na domačem terenu si želim osvojiti medaljo, pa naj bo to v enojcu ali dvojnem dvojcu. Te dni se je Marko Bolha, ki je prej tekmoval za VK Piran, odločil, da bo prestopil v naš klub, da bova lahko čim prej skupaj sedla v lahkega dvojnega dvojca. Olimpijsko normo bova skušala doseči avgusta prihodnje leto v Franciji.”

> Je posadka torej že določena?

“Kot kandidate je gotovo treba upoštevati še nekaj lahkih veslačev iz drugih slovenskih klubov, ki prehajajo iz mladinske v člansko konkurenco. Verjetno pa si bo naš trener Iztok Butinar prizadeval za klubsko navezo. Stroški so manjši, pa še takoj lahko začneva trenirati skupaj.”

> Kakšna pa bo konkurenca med lahkimi dvojnimi dvojci?

“Huda. Na zadnjem svetovnem prvenstvu so bili lahki dvojni dvojci le pet, šest sekund za težkimi. Za normo, kar pomeni uvrstitev med enajst najboljših posadk, se bo treba res močno potruditi. Komur ne uspe v prvo, ima sicer na voljo še popravni izpit, ampak v nobenem primeru ne bo lahko.”

> Ste zadovoljni z razmerami za trening v domačem klubu?

“Sem, zdaj ko smo obnovili telovadnico, pa še prav posebej. Pred kratkim je klub dobil tudi novo vodstvo. Vsi, razen trenerja, smo amaterji in vsak prispeva po svojih najboljših močeh.”

> Argo je bil na zadnjem državnem prvenstvu najuspešnejši primorski klub in tretji v Sloveniji ...

“Tu bi poudaril predvsem kvalitetne treninge. Butinar je izkušen trener, ki vsako leto pripelje vsaj enega mladinca, mlajšega člana ali člana do svetovnega prvenstva.”

> Na olimpijske igre pa se doslej še ni uspelo uvrstiti nobenemu slovenskemu lahkemu veslaču …

“Mislim, da res ne. Bine Pišlar iz VK Izola je osvajal medalje na velikih tekmovanjih, ampak po končanem študiju se je moral zaposliti v svoji stroki, ker državne službe kot športnik ni dobil. Sam sem bil leta 2008 finalist svetovnega prvenstva do 23 let, letos pa sem se uspel uvrstiti v finale elitne regate za svetovni pokal v Luzernu. Do zadnjih 300 metrov sem bil celo v igri za medaljo, na koncu pa sem bil šesti. V preveliki želji sem pogorel.”

> Po finalu v Luzernu se je bilo verjetno težko sprijazniti s C finalom na svetovnem prvenstvu …

“Ponovno sem se želel uvrstiti v finale, zato je bilo razočaranje veliko. So pa k 17. mestu svoje prispevale tudi razmere na progi, ki so bile za posamezne veslače različne. Veliko je bilo odvisno od tega, katero progo si dobil.”

> Kaj odlikuje dobrega veslača?

“Trmast moraš biti, pa na odrekanja moraš biti pripravljen. Sem garač, čeprav včasih tudi zamudim na kak trening. Vzporedni študij in priprava diplome sta terjala svoje, in včasih sem bil enostavno preveč utrujen. Kdo ve, če mi bodo usojene olimpijske igre, gotovo pa je to vrhunec kariere vsakega športnika. Če bi končno tudi kak lahki veslač šel na olimpijske igre, bi bil to velik uspeh ne samo zame, ampak tudi za klub in celotno primorsko veslanje.”

ALJA TASI

---