Vinjete skozi predor Markovec so končana zgodba

Vlada je Luko Koper uvrstila med strateške naložbe, v katerih bo ohranila svoj delež. A to ni zelo trden seznam naložb, vsaj za Luko ne, se je izkazalo po pogovoru z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. Če se bo namreč pokazalo, da bi najboljši model javno-zasebnega partnerstva za drugi tir vključeval tudi zmanjševanje kapitalskega deleža države v Luki, se bodo pač pogovarjali tudi o tem, pravi minister.

Peter Gašperšič: “Odstop ne bi rešil ničesar. To, da na prvem razpisu morda ne bomo 
prišli skozi z drugim tirom, ne pomeni, da evropskih sredstev ne bomo dobili.” Foto: Ziga Zivulovic Jr/Bobo
Peter Gašperšič: “Odstop ne bi rešil ničesar. To, da na prvem razpisu morda ne bomo prišli skozi z drugim tirom, ne pomeni, da evropskih sredstev ne bomo dobili.” Foto: Ziga Zivulovic Jr/Bobo

Za pogovor s Petrom Gašperšičem smo se dogovarjali več mesecev, ministru je prišlo vedno kaj nujnega vmes. Zato nas je seveda zanimalo, kaj ima pokazati po pol leta mandata. Minister meni, da je neučakanost do rezultatov te vlade neupravičena. “Ne gre pričakovati, da bomo v pol leta rešili vse probleme, ki jih imamo na mizi in se prej deset let niso rešili,” pravi, a poudarja, da so se vseh lotili s svežimi idejami in da bodo rezultati slej kot prej vidni.

Tudi na Primorskem ima odprtih nekaj “front”, ki pa jih sam ne želi poimenovati tako, denimo vinjete skozi predor Markovec. To je zanj končana zgodba. Če bi naredili izjemo, bi odprli Pandorino skrinjico, vztraja.

> Predora Markovec torej pod nobenim pogojem ne boste izvzeli iz vinjet?

“Markovec je nadaljevanje hitre ceste, ki je že zdaj cestninska. To je bilo razčiščeno že leta 2008 in od takrat se cestnini, denimo, tudi ljubljanska obvoznica, kljub temu da jo veliko voznikov uporablja kot mestno povezavo med deli Ljubljane. Ravno tako se pobira cestnina na hitri cesti prek Maribora.”

> V Istri ne mislijo tako, saj veste?

“Vem, da so interpretacije, da se tovorni promet v Istri odvija brezplačno. To je lahko deloma res, denimo, za tovorna vozila, ki prevozijo le en odsek hitre ceste, ne gredo pa prek cestninske postaje Videž. Ko pa tovorno vozilo pride na cestninsko postajo, plača cestnino za celoten odsek hitre ceste, ki je odmerjen za tisto cestninsko postajo. Po novem se bo zaradi podaljška hitre ceste do Izole cestnina na cestninski postaji Videž za tovornjake ustrezno spremenila.”

> A razočaranje v Istri je veliko. Bistvo predora Markovec je bilo v tem, da dobi Slovenija štiri kilometre obale za razvoj turizma. Župani so plačevali idejne načrte in projekte, celo ena od nekdanjih vlad je tam risala umetne otoke ...

“Kar sploh ni tako slaba ideja.”

> Naj te načrte vržejo v smeti? Vi ne vidite te priložnosti, vidite samo cesto?

“Ne, mi pravzaprav podpiramo te ideje in načrte za razvoj turizma na območju, kjer je zdaj obalna cesta. Pripravljeni smo na dialog z obema občinama, da se ta cesta preda v njuno pristojnost. Mi predlagamo, da bi prenos naredili s 1. decembrom letos. Prej se moramo le dogovoriti, kje bo potekala ustrezna necestninska povezava.”

> Alternativna necestninska povezava po vašem je cesta čez Markovec?

“Možnost za netovorni promet bi lahko bila cesta preko Markovca mimo bolnišnice. Vendar za zdaj pri županih nisem zaznal velike pripravljenosti, da bi necestninska povezava šla preko Markovca.”

> Razumljivo, ker je Cesta na Markovec med stanovanjskimi bloki neprimerna za to.

“Vem, da ni idealna, a če občini prepustimo državno cesto ob obali, smo po zakonu dolžni opredeliti drugo necestninsko povezavo. To je sicer lahko tudi cesta preko Šmarij in Dragonje, vendar je ta primernejša za tranzitni, ne pa toliko za lokalni promet med Izolo in Koprom.”

> V čem je sploh smisel predora in podaljška ceste, če bo na izolski strani nastala mišnica brez izhoda, ceste do Lucije pa ni na vidiku?

“Saj se je tudi zdaj hitra cesta končala z dvopasovno cesto. Ne pričakujem, da bo na izolski strani kaj bistveno drugače, kot je bilo zdaj na koncu sedanje hitre ceste v Kopru. Sprememba za uporabnike pa bo v tem, da sedanja izolska obvoznica, ki je bila sedaj brezplačna, to ne bo več.”

> Koliko bi Dars izgubil pri vinjetah, če bi izvzel predor iz vinjetnega sistema?

“Saj ne gre za to, ne gre za izgubljeni prihodek, ampak za to, da se držimo veljavnih predpisov. Že ko so se vinjete, leta 2008, sprejemale, so bili predlogi, da bi se ta del hitre ceste izvzel iz vinjetnega sistema, a niso bili sprejeti.”

> Takrat in zdaj znova so tudi pomisleki, da je cestninjenje na tem območju v nasprotju z Osimskimi sporazumi z Italijo.

“Preverili smo in Osimski sporazumi ne dajejo izrecne zahteve ali podlage, da bi morali te avtoceste izvzeti iz cestninjenja.”

> Se pravi župana Igor Kolenc in Boris Popovič nimata šans s tem argumentom?

“Mislim, da ne.”

> Boste 5. junija vi prerezali trak in odprli predor Markovec?

“Gotovo se bom potrudil priti, verjamem pa, da bo z veseljem prišel tudi predsednik vlade.”

Zasebni vlagatelj do konca prihodnjega leta

> Boste prevzeli odgovornost in odstopili, če Sloveniji ne uspe s prijavo drugega tira na odprti razpis CEF za pridobitev evropskega denarja?

“Ne. To je stvar dodeljevanja teh evropskih sredstev. Prijav je več, kot je na voljo sredstev v prvem razpisu in če tokratna kandidatura ne uspe, zadeve ne bomo zaključili, pač pa bomo kandidirali na naslednjih razpisih.”

“Odstop ne bi rešil ničesar. To, da na prvem razpisu morda ne bomo prišli skozi z drugim tirom, ne pomeni, da evropskih sredstev ne bomo dobili.”

> Torej ne boste odstopili, ker ...

“Odstop ne bi rešil ničesar. To, da na prvem razpisu morda ne bomo prišli skozi, ne pomeni, da evropskih sredstev ne bomo dobili. Prvi naslednji razpis bo verjetno že konec letošnjega leta. In do začetka gradnje je treba izpeljati še veliko aktivnosti. Ena ključnih je pridobivanje zasebnega partnerja za ta projekt in ti postopki, zdaj ko smo to že začeli bolj podrobno proučevati, niso prav zelo hitri. Računamo, da bi zasebnega vlagatelja dobili proti koncu leta 2016, do takrat bomo pridobili tudi gradbeno dovoljenje in začeli graditi drugi tir. Ves ta čas pa bo objavljenih še kar nekaj teh razpisov za evropska sredstva. Drugi tir je tako pomemben projekt za evropske koridorje, da sem prepričan, da bomo evropska sredstva pridobili.”

> V zadnjem času že slišimo, da zamujamo. Pontebska proga po Italiji je skoraj končana, Avstrijci gradijo vzporedno povezavo. Zakaj bi EU dala denar za naš 27-kilometrski krak, ki ga mi še nismo začeli graditi, če pa je vzporedna proga že v gradnji?

“Ne mislim, da karkoli zamujamo. Do leta 2023 moramo na naših progah zagotoviti pogoje za vseevropska koridorska omrežja. Naš terminski plan se ujema s tem: če začnemo z gradnjo drugega tira konec leta 2016, bi končali do leta 2023 in smo še v zahtevanih časovnih okvirjih. Tudi avstrijski projekti bodo predvidoma končani takrat.”

> Kaj za ta vaš časovni okvir pomeni najnovejša napoved, da bodo investicijski elaborat za drugi tir, v katerem je ocenjena vrednost 1,3 milijarde evrov, preverjali še neodvisni tuji revizorji? Za to je potreben mednarodni razpis. Koliko časa bo to vzelo?

“Da bi dobili čim bolj realno oceno vrednosti investicije, smo se odločili, da gremo še v mednarodno recenzijo investicijske vrednosti drugega tira. Zdaj pripravljamo projektno nalogo, pri tem nam pomaga tudi OECD, sledil bo mednarodni razpis za izbiro recenzenta.”

> Koliko časa in denarja boste za to potrebovali?

“Če bomo uspeli ta razpis objaviti še pred poletjem in bodo za samo recenzijo potrebni še vsaj trije meseci, bi lahko dobili rezultate v začetku prihodnjega leta.”

> Podobno recenzijo je napovedal že prejšnji minister Samo Omerzel, potem pa se je izkazalo, da je ministrstvu sredi leta zmanjkalo denarja. A zdaj denar za to je?

“Je. Ko smo kandidirali za evropska sredstva, smo v dodatni postavki predvideli tudi denar za dodatne študije in analize, tako da bomo to delno pokrili z evropskim denarjem.”

> Koliko bo stala recenzija?

“Natanko še ne vemo, ni pa poceni, nekaj sto tisoč evrov zagotovo.”

> Ima to zdaj smisel?

“S tem bomo dobili odgovor, ali je naša ocena vrednosti projekta previsoka, kot smo pogosto slišali v preteklih mesecih. Pa tudi z vidika ekonomike projekta je pri iskanju zasebnega partnerja zelo pomembno, ali tir stane milijardo evrov, 1,3 milijarde ali še kaj več, in ali so možne tudi tehnične racionalizacije.”

> Napovedali ste, da bodo prvi modeli javno-zasebnega partnerstva nared do poletja. Bodo res?

“Tako bo. Vlada je že potrdila, da bomo pri oblikovanju modelov sodelovali z mednarodnim transportnim forumom OECD. Računamo, da bomo imeli predlog možnih modelov do zadnje seje vlade v juliju.”

> Sodeluje tudi Dejan Makovšek iz OECD?

“Tako je.”

> A prav Makovšek je na kongresu o cestah v Portorožu po poročanju medijev ocenil, da model financiranja Luke in drugega tira z javno-zasebnim partnerstvom ne pije vode.

“A to je izjavil? Ne poznam teh izjav. Splošno je znano, da investicije v železniške tire ekonomsko niso najbolj privlačne. A treba jo je pogledati širše, z vidika dodatnih aktivnosti, ki jih bo vzpodbudil ta tir. S tem se bo Luka Koper razvila in povečala pretovor, kar bo zagotovo imelo pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Še bolj privlačno pa je to lahko za nekoga, ki na to gleda s svetovne perspektive in bi na ta način prišel do vstopnega okna preko Luke v srednjo in vzhodno Evropo. V tem primeru je milijarda evrov majhen strošek v primerjavi s tem, koliko posla bi lahko tukaj naredili v prihodnjih 30 letih.”

> Zasebnega partnerja vidite v svetovnem merilu. Kje? Na Daljnem vzhodu?

“Prav gotovo bo to lahko zanimivo tudi za take vlagatelje, ne izključujem pa, da se tudi v Sloveniji ne najde interes podjetij, ki bi lahko nastopila v kakšnem modelu javno-zasebnega partnerstva.”

> Za model, ki bi vključeval vstop strateškega partnerja v Luko Koper, kot ste sprva računali, pa zdaj ni več prostora, ko je vlada Luko Koper uvrstila med strateške naložbe, v katerih ne bo zmanjševala državnega deleža. Je tako?

“Pri pripravi modelov javno-zasebnega partnerstva želimo to možnost sodelovanja še vedno upoštevati. V strategiji upravljanja državnih naložb je Luka opredeljena kot strateško podjetje. V kolikor bi se pokazalo, da bi bil zelo učinkovit ali bolj donosen od drugih tisti model, ki bi vključeval tudi zmanjševanje kapitalskega deleža države v Luki Koper, bomo odprli razpravo tudi o tem.”

“Resda v prostorih uprave še nisem bil, kot tudi v prostorih marsikatere druge družbe ne. Se pa s predsednikom uprave Luke redno srečujeva in se večinoma strinjava. Ne strinjava pa se pri vprašanju odpiranja Luke za morebitnega strateškega partnerja. Tukaj je on bolj zadržan.”

> Seznam strateških podjetij torej ni zacementiran?

“Pogovarjamo se in iščemo rešitve, ki bodo najboljše za Republiko Slovenijo in Luko Koper.”

> Se pravi, boste vi minister, ki bo zasadil prvo lopato za drugi tir?

“No, če izvlečni tir v Kopru, ki se bo začel graditi letos, že štejemo kot začetek gradnje drugega tira, potem gotovo da.”

> Rekli ste, da bo začetek gradnje drugega tira konec leta 2016. Vaš mandat pa traja do leta 2018, a ga ne nameravate dokončati?

“Seveda. Če bomo vse postopke uspešno speljali, če bo partner do konca 2016, če bodo evropska sredstva dodeljena, potem bodo izpolnjeni vsi pogoji, da konec 2016 zasadimo lopato tudi za gradnjo glavnega dela drugega tira.”

> Ste za alternativno železniško progo Koper-Trst?

“To se vedno znova odpira, češ da bi bilo to ekonomsko bolj upravičeno. A moje mnenje je, da bomo povezavo med obema lukama zagotovili preko Divače. Če bi zdaj začeli umeščati v prostor neko novo traso do Trsta, bi bilo to najmanj tako zahtevno, kot je bilo umeščanje drugega tira ali še celo bolj, saj bi rešitve morali iskati preko urbanih in zaščitenih območij. Niti pomisliti ne morem, da bi to uspelo v desetih letih, kolikor je trajalo umeščanje drugega tira. Tako da ni realno razmišljati o tej progi kot o alternativi drugemu tiru.”

Občini zavirata razvoj Luke

> Z vlakom ste se peljali iz Luke do Borovnice, s čolnom po luškem akvatoriju, srečali ste se z delavci Luke, na uradnem obisku pri vodstvu Luke pa v pol leta vašega mandata še niste bili. Zakaj ne? Saj je že videti, kot da se izogibate.

“Saj smo se iz Luke z vlakom peljali skupaj z vodstvom Luke in cilj te vožnje je bil tudi pogovor o tem, kako bi bilo mogoče zagotoviti financiranje drugega tira. Če zdaj sprašujete, kako poteka sodelovanje z vodstvom Luke Koper, ga jaz ocenjujem kot korektno. Resda v prostorih uprave še nisem bil, kot tudi v prostorih marsikatere druge družbe ne. Se pa s predsednikom uprave Luke redno srečujeva in se večinoma strinjava. Ne strinjava pa se pri vprašanju odpiranja Luke za morebitnega strateškega partnerja. Tukaj je on bolj zadržan.”

> Delavci so nam po sestanku z vami dejali, da ste se čudili podatku, da je Luka sposobna sama financirati pristaniško infrastrukturo?

“Na nek način res. In to me res zanima. Z njihove strani dobivam informacije, da so sposobni v podjetju sami zagotoviti vlaganja v luško infrastrukturo. Razvoj Luke Koper in luške infrastrukture mora potekati sočasno z gradnjo drugega tira. In po ocenah je treba do leta 2030 v pristaniško infrastrukturo vložiti od 900 milijonov do milijardo evrov. To ni malo denarja za eno podjetje. Zato me je predvsem zanimalo, ali Luka res lahko zagotovi svoj razvoj z lastnimi viri in zadolževanjem, ali pa je nujno in bolje to zagotoviti s strateškim partnerjem. Ti pogovori še potekajo, delamo še ekonomske analize. Zame je to ključno.”

> Pred nekaj časa ste razmišljali o pristaniški upravi v koprskem pristanišču. Če prav razumem, ste to opustili?

“Pristaniško upravo bi nujno potrebovali, če bi imeli več koncesionarjev v pristanišču. Zdaj naloge pristaniške uprave opravlja kar Luka Koper, evropska uredba pa nam omogoča, da takšna razmerja ohranjamo vsaj do leta 2043, ko se ta uredba izteče. Če bomo kdaj ocenili, da je zaradi razvojnih potreb treba kaj spreminjati, se bomo začeli pogovarjati o tem, a za zdaj to ni prioriteta v mojem mandatu.”

> Luka Koper je zdaj talka ustanovitve dveh občin.

“Na žalost, ja.”

> Že osem mesecev čakajo koprskega župana za dovoljenje za nov vhod v pristanišče, ki bi razbremenil mesto. Vi ste obljubili pomoč. Kaj konkretno lahko naredite?

“Zelo sem razočaran, da se v Sloveniji ne zmoremo dogovoriti. Družba, ki prinaša denar tako državi kot občini - prej eni, po novem dvema občinama -, je zelo odvisna od tega, kako bo lokalna skupnost omogočala njen razvoj. In zdaj se ta razvoj zelo zavira. Upam, da nam bo to čimprej uspelo razrešiti, zdaj gre zlasti za vprašanje novega vhoda in lastništva nekaterih parcel. Stališče Mestne občine Koper je, da se bo to lahko razrešilo, ko bo dosežen dogovor okoli delitve koncesijske dajatve med obe občini.”

> Izsiljujejo?

“No, pogojujejo ta dogovor za nov vhod z razrešitvijo vprašanja o delitvi koncesijske dajatve, za katerega pa je seveda tudi pomembno, da se uredi čimprej. Mestna občina Koper je šla tudi na ustavno sodišče s tem. Če se bo sodišče do tega opredelilo, bomo tam dobili odgovor, sicer pa bomo morali to urediti z dogovorom ministrstvo in obe občini.”

> Ni možno enostavno razlastiti zemljišč?

“Težko rečem. Tudi to bi trajalo dolgo. Upamo, da bomo to rešili sporazumno. Saj je tudi koprski župan zainteresiran za nov vhod, ki rešuje sedanje prometne težave. Mislim pa, da bomo delitev koncesnine med občinama morali opredeliti v koncesijski pogodbi, če ne celo v pomorskem zakoniku.” KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano