Nakupa deležev Vinakopra in Primorskih novic primera slabe prakse

Občine ne bi smele kupovati deležev v podjetjih, ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo, menijo na Računskem sodišču. Kritika leti tudi na Komunalo Koper, ki je kupila delež v Primorskih novicah, želi pa vstopiti še v lastništvo družbe Vinakoper.

LJUBLJANA > Računsko sodišče je objavilo mnenje, ki se nanaša na vse občine, mestna občina Koper pa je v njem vendarle bolj izpostavljena zaradi aktualnih nakupov deležev v podjetjih.

Nedopustno ravnanje Komunale Koper

Občinska javna podjetja bi morala zgolj slediti namenu, za katerega so ustanovljena, “ne bi pa smela ustanavljati hčerinskih družb, kar se dogaja v zadnjem obdobju, ali pa celo pridobivati kapitalskih naložb za izvajanje tržnih dejavnosti,” je o dogajanju v koprski občini dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Računsko sodišče je po besedah Vesela “zavzelo povsem jasno mnenje, da je tovrstno ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo prek nakupa kapitalskih deležev KZ Vinakoper in Primorskih novic neprimerno, nedopustno in nima pravne podlage v trenutno veljavni zakonodaji.”

Mesta občina Koper ni osamljen primer. Po podatkih računskega sodišča je trenutno 182 gospodarskih družb v lasti občin, od tega jih ima 83 status javnih podjetij. Še vsaj 300 družb pa je v lasti občin, a niso v njihovi večinski lasti. Vesel je navedel tri različne vzgibe za to, da občine ustanavljajo gospodarske družbe ali kupujejo deleže v podjetjih. Nekatere občine želijo z ustanavljanjem gospodarskih družb zaobiti javnofinančne predpise o zadolževanju. Druge želijo s takšnimi nakupi reševati socialno okolje in domače blagovne znamke (takšen primer je bil na primer vstop občine Ajdovščina v lastništvo Mlinotesta), tretje pa imajo “tiho ambicijo” po obvladovanju različnih podjetij.

V vseh primerih takšni nakupi pomenijo veliko javnofinančno tveganje. Občine, ki želijo z ustanavljanjem gospodarskih družb zaobiti predpise o zadolževanju, so praviloma že na meji zakonsko dopustnega zadolževanja, tiste, ki zaradi socialnih ali kakih drugih razlogov kupujejo kapitalske deleže v podjetjih, pa pogosto vstopajo v lastništvo slabo stoječih gospodarskih družb, ki jih morajo dokapitalizirati z javnim denarjem.

Kje so bili revizorji do zdaj?

Mnenje Računskega sodišča je splošno, pri svojih revizijah se ga bodo držali revizorji, lokalne skupnosti pa ga lahko uporabljajo kot svojo smernico. Računsko sodišče v mnenju ne izpostavlja nobenih nepravilnosti, ki bi se nanašale na Komunalo Koper, vseeno pa je Vesel koprski primer izpostavljal kot primer slabe prakse.

Direktor Komunale Koper Gašpar Gašpar Mišič se je po objavi mnenja vprašal, kje je bilo računsko sodišče do zdaj. Če se ozremo samo po Primorski, je pred nekaj leti Občina Postojna sodelovala pri nakupu Postojnske jame, občina Ajdovščina je pridobila kapitalski delež v Mlinotestu, več primorskih občin ima lastniške deleže v casinojih ... “Zanimivo je, da se prej nihče ni obregnil ob nakupe kapitalskih deležev s strani lokalnih skupnosti in podjetij v njihovi lasti. Zdaj, ko je v Mestni občini Koper župan Boris Popovič, se pa to prikazuje kot problem,” je izpostavil Mišič.

Komunala Koper pri svojih odločitvah deluje odgovorno, gospodarno in v skladu z vsemi predpisi, zagotavljajo v Komunali. Zaradi nekaterih pomislekov, ki so se pojavili v javnosti, so na lastno pobudo Računskemu sodišču pisno predstavili vse okoliščine naložb, vendar odgovora še niso prejeli. “Imam občutek, da je v tem trenutku Komunala Koper najbolj pomemben gospodarski subjekt v državi,” ob vsem tem ugotavlja Mišič.

JANA KREBELJ

---