Janša se vrača v poslanske klopi

Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo pritožbo Janeza Janše na ugotovitev DZ, da mu je prenehal poslanski mandat. Do končne odločitve pa je zadržalo sklep o prenehanju mandata.

Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo pritožbo Janeza Janše na ugotovitev DZ, da mu je prenehal poslanski mandat. Do končne odločitve pa je zadržalo sklep o prenehanju mandata. Foto: Tamino Petelinsek
Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo pritožbo Janeza Janše na ugotovitev DZ, da mu je prenehal poslanski mandat. Do končne odločitve pa je zadržalo sklep o prenehanju mandata. Foto: Tamino Petelinsek

LJUBLJANA > Tako se Janez Janša za zdaj vrača v poslanske klopi. Začasno zadržanje začne učinkovati z dnem vročitve sklepa DZ in Državni volilni komisiji.

Z danes sprejetim sklepom je tako ustavno sodišče odločilo, da bo Janševo pritožbo sprejelo v obravnavo, v nadaljevanju pa bo vsebinsko presojalo ustavnost zakona o poslancih, ki je bil podlaga za prenehanje mandata.

V obrazložitvi so ustavni sodniki najprej posredno pojasnili, zakaj Janše s pritožbo niso napotili na upravno sodišče. Kot so zapisali, sklep o prenehanju mandata, ki ga je poslanec dobil na volitvah, pomeni hud poseg v pasivno volilno pravico, zato mora biti zoper sklep na voljo hitro in učinkovito pravno sredstvo.

Tega pa po mnenju ustavnih sodnikov upravni spor ne omogoča, saj ni prilagojen reševanju takšnih postopkov. V upravnem sporu namreč sodišča odločajo na več stopnjah (upravno, vrhovno, na koncu pa še ustavno), krajši procesni roki pa pri tem niso predvideni.

Če pravno sredstvo ni učinkovito, je to po mnenju ustavnih sodnikov tako, kot da ne obstaja, zato je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi. Pri tem so napovedali, da bodo zakon o poslancih presojali zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s pasivno volilno pravico. Že zdaj pa ugotavljajo, da zakon posebnega sodnega varstva ne ureja. To mora biti po navedbah ustavnih sodnikov tudi sicer širše, kot ga zagotavlja postopek z ustavno pritožbo.

Sklep, da ustavno sodišče začasno zadrži sklep DZ o prenehanju mandata, pa so ustavni sodniki sprejeli, ker bi lahko neizvajanje funkcije, če bi se pozneje izkazalo, da je pritožba upravičena, za Janšo pomenilo težko popravljivo posledico.

Točko sklepa, da ustavno sodišče zadevo sprejeme v obravnavo, je podprlo sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta bili dve ustavni sodnici. Za točki sklepa, da ustavno sodišče do končne vsebinske odločitve zadrži izvajanje sklepa DZ o prenehanju mandata in da takšna odločitev začne učinkovati z dnem vročitve sklepa DZ in Državni volilni komisiji, je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa so bili štirje. Točko sklepa, da ustavno sodišče začne postopek za oceno ustavnosti zakona o poslancih, pa je podprlo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti.

Sodnica Etelka Korpič - Horvat je podala odklonilno ločeno mnenje, ki se mu je pridružila tudi sodnica Jasna Pogačar, ker v obrazložitvi sklepa ustavnega sodišča po njenem mnenju niso zadostno obrazloženi razlogi za zadržanje izvršitve sklepa DZ. Ugotavlja, da ta ne odgovarja na vprašanje škodljivih posledic, če bi pri sprejemanju odločitev v DZ sodeloval poslanec, za katerega bi se kasneje izkazalo, da mu je bil mandat zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen utemeljeno odvzet.

Sodnik Jan Zobec se je v delno odklonilnem ločenem mnenju izrekel proti začetku postopka za oceno ustavnosti zakona o poslancih. Meni namreč, da je ustavno sodišče to “predhodno” vprašanje - vprašanje neobstoja učinkovitega pravnega sredstva - že rešilo in ugotovilo, da (učinkovitega) pravnega sredstva ni, ter da zato ustavnemu pritožniku ni mogoče očitati neizčrpanja pravnih sredstev. Zato je ustavno pritožbo tudi sprejelo v obravnavo, opozarja Zobec.

DZ je 15. oktobra zavrnil predlog, da bi Janša kljub pravnomočni obsodbi v zadevi Patria ostal poslanec, nato pa ugotovil, da mu je po zakonu o poslancih prenehal poslanski mandat. Janša je preko odvetniške pisarne Matoz na ustavno sodišče vložil pritožbo.

Sodnica Jadranka Sovdat pa v delno odklonilnem, delno pritrdilnem mnenju soglaša s tem, da se zastavlja vprašanje ustavnosti zakonske ureditve, ki ne ureja posebnega sodnega varstva v primeru odločitve o prenehanju (odvzemu) mandata poslanca. Glasovala je za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o poslancih, a proti sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Šele z odločitvijo glede ustavnosti zakona bo namreč razrešena dilema, po katerem postopku sploh odločiti o pritožnikovi vlogi, meni Sovdatova. Njenemu mnenju pa se je pridružila tudi sodnica Dunja Jadek Pensa.

Ustavni sodniki so se Janševe pritožbe lotili absolutno prednostno na seji minuli teden, a tedaj še niso sprejeli nobene odločitve. V četrtek je bila vnovič na dnevnem redu seje, odločitev pa so sporočili danes na spletni strani ustavnega sodišča.

STA


Najbolj brano