Janez Lajovic: J´accuse (obtožujem) - drugič

Prvo pismo Janeza Lajovica o problematiki hotela Kanin so pred dnevi objavili v časniku Delo, na kar so se v Hitu odzvali z izjavo za javnost. Povzeli smo jo tudi v Primorskih novicah. Drugo pismo, ki ga danes objavljamo, je Lajovic poslal kot odgovor na izjavo in na nastop v oddaji Epilogi na Pop TV. Čeprav se je polemika začela v drugih medijih, prispevek Janeza Lajovica zaradi aktualne problematike objavljamo v celoti.

  Janez Lajovic pred steno ene od sob v hotelu Kanin. Foto: Neva Blazetič
Janez Lajovic pred steno ene od sob v hotelu Kanin. Foto: Neva Blazetič

Najprej se vam moram zahvaliti, spoštovana gospa Lavra Peršolja, da ste mi z vašim, res hitrim, odgovorom dali zakonsko podlago, da poskušam bralcem in poslušalcem odkriti tudi drugo stran - sicer res vljudno ter prijazno izrečenih - sprenevedanj in vnebovpijočih neresnic, če ne uporabim še bolj odkritih besed: navadnih, od daleč vidnih laži, katere smo lahko na četrtkovih večernih Epilogih Pop TV slišali iz ust vašega direktorja, Dimitrija Picige. Žal je po ognjevitem prerekanju, čigavi so apartmaji na Pohorju, najin dovolj miren pogovor ostal na robu zaznave večine poslušalcev. Vendar so apartmaji še vedno nedotaknjeni, čisti in topli, hotel Kanin pa premočen od strehe do kleti, napol razpadel, plesniv in neuporaben!

Glavne trditve direktorja Picige, s katerimi se je poskušal - kot mokra kura - otresti vsakršne odgovornosti za nastalo škodo, so:

1. da je zanjo odgovorna stečajna upraviteljica;

2. da je podjetje Hit pred začetkom stečajnega postopka hotel izvrstno vzdrževalo!!!, in;

3. da je on, direktor Piciga, pri vsem tem najmanj kriv.

Ob tem sta oba, on in vi, spoštovana gospa, v barvah rožnatih oblakov in modrega neba baročnega umetnika na cerkvenem svodu, naslikala vso materinsko skrb matičnega podjetja Hit za ubogo bovško siroto, ki da bi sama, brez vaše “nesebične pomoči” že zdavnaj umrla na prašni cesti slovenskega turizma. Resnica pa je prav nasprotna in popolnoma drugačna.

Iz vsega, kar je direktor Piciga povedal, lahko sklepam, da je omenjenih 4,5 milijona evrov Hit d.d. večji del porabil že za nakup hotela, toda dobro vem, da za prenovo leta 2008 Hit iz svojega ni dal niti beliča. Vse nadaljnje izdatke zanj je namreč obesil hčerinski družbi Hit Bovec d.o.o.. To pa ni bil samo bančni kredit, najet z odplačilno dobo 10 let s triletnim moratorijem, temveč tudi stroški vseh strokovnih služb, ki jih je hotel Kanin potreboval pri izvedbi investicije, del plač obeh prokuratorjev, licenčnina za uporabo imena Hit ter celo plačilo načrtov za prenovo ter za znatno, skoraj dvakratno, povečanje števila postelj, za nova podzemna parkirišča ter za novo veliko igralnico v sklopu razširjenega hotelskega kompleksa, ki jih je našemu biroju naročala mati Hit d.d. (katerih dobršen del pa nam - čeprav jih dolguje Hit d.d. - zaradi že opisanih denarnih težav bovške Hitove “posvojenke” ni bil nikoli plačan).

V času moratorija je družba Hit Bovec d.o.o poravnavala vse obveznosti do banke, vključno s plačilom glavnice kredita, in imela na dan 31.12.2011 poravnane tudi vse tekoče obveznosti, kar je razvidno iz javno objavljenih bilanc podjetja. Pred pričetkom obnove leta 2006, 2007 in 2008 je hotel posloval z dobičkom. Od leta 2009 pa se je zaradi nove vrednosti hotela amortizacija toliko zvišala, da je, čeprav še vedno likviden, zdrsnil v izgubo. V letih 2012 in 2013 se je poslovanje poslabšalo predvsem zaradi slabe zimske sezone. Ker žičnica ni imela v pravem času sredstev za vzdrževanje, se je tega lotila pozno v jeseni in namesto v začetku decembra se je smučišče, kljub obilici snega, odprlo šele za božič, leta 2012 celo šele 27. decembra. Tako v hotelu za novoletni termin gostom niso mogli zagotoviti smučanja, a so ga kljub temu v zadnjem trenutku zapolnili, žal le za krajše termine namesto za vsaj sedem smučarskih nočitev.

Odprodaji dela svojih zazidljivih parcel nad hotelom - da bi podjetje Hit Bovec obdržalo glavo nad vodo - je mati Hit nasprotovala, reprogramiranja kreditov pa hčerki ni uspelo doseči, najverjetneje zaradi materine prezadolženosti.

Vsa ta zgodba pa je le “zgodovinski okvir” izhodiščnemu vprašanju: kdo je neposredno kriv za današnje stanje hotela?

Tu so ključne priče italijanski interesent za nakup, njegov slovenski prijatelj Milan Štulc in dolgoletni vzdrževalec hotela Sašo Prochaska: italijanski kupec in vsi potencialni najemniki so si hotel ogledali v začetku novembra 2013, torej samo en mesec po tem, ko so ga zaprli. Isti kupec je bil še maja 2013 gost hotela Kanin in je sprva nameraval ponuditi več denarja za odkup, a ko je videl, da je voda pritekla v vse balkonske sobe (razen v 3. nadstropju), se je po posvetu s svojimi gradbeniki, ki so si hotel ogledali skupaj z njim, odločil ponuditi manj, saj je razliko nameraval nameniti za izolacijo balkonov in novo kritino. Vendar pa je bila škoda do tedaj le na stenah sob in bi bilo treba razmočen omet le oluščiti, stene osušiti, ponovno zgladiti in pobeliti. Vse do 15. januarja je še upal, da bo hotel lahko kupil in je zato prosil nekdanji uslužbenki hotela, da sta najmanj enkrat na teden obhodili sobe, podložili posode, odmaknili jogije, kadar je nanje začela kapljati voda, in zalili rože. Torej sta do tega datuma predvsem ti dve, ne pa Hit d.d., skrbeli za omilitev škode. Žal pa se je v nadaljnjih treh tednih ta še bistveno povečala, saj hotela nihče več ni niti prezračeval. Nasprotno: ko so Hitovi vzdrževalci prišli - kot so dejali - odpreti ventile na konvektorjih in ko je po nalogu policije nekdo prekinil že več kot mesec dni trajajoče tuljenje požarne sirene, so vse to izvedli tako “mojstrsko”, da so me gledalci oddaje spraševali, kdo je tako uničil hotelske inštalacije, saj so že na TV ekranih opazili izruvane električne žice ...!

Nič od tega se ne bi zgodilo, če direktor Piciga ne bi odločno odklanjal plačati tudi najmanjši cent za sprotno vzdrževanje! Ko je bila škoda že storjena pa je pravnik Hita d.d., gospod Uršič, za obvezno pogodbeno delo, to je za najmanj štiri ure vzdrževanja vsak dan, ob dežju in snegu pa tudi po 12 ur in več, gospodu Prochazki ponudil mesečno odškodnino ironičnih 200 evrov bruto plačila - na roko, brez kakršnegakoli zavarovanja, itd. Sic!

Odgovori na vsa tri zgornja vprašanja so torej kristalno jasni:

Ad 1. Najtežje poškodbe zaradi zamakanj skoraj vseh teras je hotel Kanin utrpel že pred 21. februarjem 2014, ko je podjetje šlo v stečaj, stečajna upraviteljica, ali tisti, ki so jo izbrali za to opravilo, pa so krivi za nadaljnjo škodo.

Ad 2. Podjetje Hit d.d. med 7. oktobrom 2013, ko so hotel zaprli, in 21. februarjem tega leta hotela Kanin ni vzdrževalo. Nasprotno: med redkimi obiski njegovih vzdrževalcev mu je zaradi njihovega nepoznavanja hotela, zlasti inštalacij povzročilo še dodatno škodo.

Ad 3. Ne samo, da je direktor Hita d.d. Dimitrij Piciga že po svoji funkciji odgovoren za povzročeno škodo, temveč je po mojih podrobnih poizvedbah pri prejšnjih zaposlenih, ki so hotel čuvali kot punčico svojega očesa, tudi edini resnični krivec za to, da je hotel Kanin danes v tako katastrofalnem stanju.

Zato ponovno pozivam vso slovensko javnost, da takšno ravnanje enoglasno obsodi, slovensko vlado pa, da takoj prepreči nadaljnje uničevanje hotela ter poišče način, da iz neznanja in nerazsodnosti povzročeno škodo od edinega krivca čim prej izterja.

JANEZ LAJOVIC, arhitekt, Črnuče


Najbolj brano