Čez ceste prenesejo več 10.000 žab in krastač letno

Prostovoljci po Sloveniji v spomladanskem času čez ceste prenesejo približno 50.000 dvoživk, ki so v nevarnosti, da jih na poti do mrestišč povozi avto, ocenjuje predsednik Herpetološkega društva David Stanković.

LJUBLJANA, GROSUPLJE > Prostovoljci letno organizirajo od 25 do 30 akcij, največ jih poteka v teh dneh. V Sloveniji je evidentiranih blizu 2000 tako imenovanih črnih točk.

V dneh, ko se dan daljša in ozračje segreva, se začnejo dvoživke (žabe, krastače in pupki) množično seliti z območij, kjer so prezimile, na mrestišča, kjer se razmnožujejo oziroma odlagajo mreste. Zgrajene ceste in druga infrastruktura zanje na tej vsakoletni poti predstavljajo oviro in nevarnost.

Dvoživke so pomemben člen v ekosistemu, predstavljajo vmesni člen v prehranjevalni verigi, in veljajo za eno najbolj ogroženih skupin vretenčarjev.

Po Sloveniji je doslej evidentiranih blizu 2000 tako imenovanih črnih točk, to je cestnih odsekov, ki so nevarni za dvoživke. Pri varnem prečkanju jim na več mestih po Sloveniji v teh dneh pomagajo prostovoljci, ki jih, večinoma v jutranjem in večernem času, prenašajo preko cest. Ponekod postavijo tudi ograje, ki zadržijo dvoživke, nato pa jih prostovoljci dajejo v vedra in prenesejo preko cest.

Rjave žabe dajejo posebej v vedra s pokrovom, da ne pobegnejo. Krastače, ki imajo strupne žleze, dajejo v vedra, ločeno od rjavih žab, da jih ne zastrupijo, njihov strup pa za ljudi ni nevaren. Na prvem mestu pri tem opravilu pa je varnost samih prostovoljcev, opozarjajo organizatorji akcij po Sloveniji.

Herpetološko društvo svetuje različnim prostovoljcem in društvom glede prenosov dvoživk, akcije pa organizira tudi društvo samo. Pred dnevi so že postavili zaščitno ograjo vzdolž Večne poti v Ljubljani, aktivni so tudi na eni lokaciji na Ljubljanskem barju ter v Mariboru na cesti Za tremi ribniki.

Trenutno potekajo spomladanske migracije, na poti so predvsem navadne krastače in rjave žabe, obdobje množičnih migracij pa traja od treh tednov do enega meseca. V tem času se nekatere že vračajo, je pa vračanje bolj postopno in ne tako množično, je pojasnil predsednik društva David Stanković. Spomladanske migracije se ne začnejo povsod po Sloveniji naenkrat, saj je to odvisno od vremenskih razmer.

V jeseni pa se do gozdov selijo preobraženi mladostni osebki, pa tudi nekateri odrasli, ki so čez leto ostali ob vodah, vendar pa jesenske migracije niso tako časovno zgoščene.

V vsakoletnih akcijah prenosov dvoživk sodeluje več sto prostovoljcev. Vsi, ki bi radi pomagali, pa lahko informacije o akcijah, ki so jim najbližje, najdejo na spletu. Ponekod akcije podpirajo tudi občine, v zvezi z dvoživkami pa v Sloveniji v teh dneh potekajo tudi druge aktivnosti.

Tako v Krajinskem parku Radensko polje pri Grosupljem, kjer od začetka marca pomagajo dvoživkam čez cesto, danes in v nedeljo popoldne pripravljajo dvoživkarske delavnice za otroke. Na delavnici bodo lahko spoznali šest do devet vrst dvoživk, ki živijo na območju krajinskega parka, najpogumnejši pa bodo žabice lahko tudi pobožali in pocrkljali.

Kdor se tokrat ne bo mogel udeležiti družinskega žabanja, bo imel še eno priložnost 21. marca, navaja društvo Preplet, ki je v sodelovanju z Občino Grosuplje organizator projekta.

STA

---