Bo poslovanje s karticami dražje?

Če bo EU predvidoma do konca meseca spravila k življenju uredbo o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije, bodo posledice občutili imetniki debetnih in kreditnih kartic. Pričakovati je namreč, da bodo zaradi postavitve zgornje meje za medbančne provizije banke izpad prihodkov prevalile na komitente.

LJUBLJANA > Raziskovalci iz društva Svetilnik opozarjajo na negativne posledice, ki bi jih za končne potrošnike imela uveljavitev te evropske uredbe.

Plačal bo končni potrošnik

“Izkušnje Španije, Združenih držav Amerike in Avstralije pričajo, da administrativno nižanje najvišjih dovoljenih medbančnih provizij ne privede do prelitja stroškov od trgovcev na potrošnike, medtem ko smo na drugi strani priča višjim tekočim provizijam za uporabo kartic in višjim obrestnim meram za kreditne transakcije, s čimer izdajatelji kartic nevtralizirajo izpad prihodkov nižjih medbančnih provizij,” pojasnjuje soavtorica raziskave o vplivih uredbe mag. Tanja Porčnik.

Dr. Anže Burger, ki je skupaj s Porčnikovo analiziral učinke uredbe, poudarja, da je sistem transakcij zelo kompleksen in da poseg, kakršnega obeta EU, torej določitev najvišjih provizij za medbančne transakcije, lahko podre ravnotežje. Vzpostavitev novih ravnotežij pri kartičnem poslovanju pa ne bo šla nujno v korist potrošnika, čeprav je bil osnovni namen takšen. Med drugim bi se lahko zgodilo tudi to, da bi banke izpad prihodkov nadomestile s povečanjem stroškov za vodenje računov imetnikov kartic, kar bi morda povečalo obseg plačevanja z gotovino, s tem pa tudi možnosti za razrast sive ekonomije. “Prišlo bo do povečanja fiksnih stroškov za imetnike kartic, ne glede na obseg uporabe kartic. Vsak komitent bo imel nekoliko višje mesečne stroške kartice, ne glede na to, koliko uporablja kartico. To najbolj udari po žepu tiste, ki najmanj uporabljajo kartico, to so pa ljudje z nižjimi dohodki,” pravi Burger.

Do 50 milijonov manj blaginje

Raziskovalca društva Svetilnik sta prišla do zaključka, da bi uveljavitev uredbe v Sloveniji povzročila znižanje prihodkov izdajateljev kartic za 35 milijonov evrov. Provizije za imetnike kartic bi - odvisno od politike, ki jo bodo ubrali izdajatelji kreditnih in debetnih kartic - v prvem letu implementacije uredbe ostale na istem ali se povišale do tri evre na kartico, do leta 2020 pa še naraščale do 12 evrov. Skupno bi se tako blaginja slovenskih potrošnikov v prvem letu izvajanja uredbe zmanjšala za do 50 milijonov evrov. Stroški, ki jih imajo trgovci s kartičnim poslovanjem, pa bi se v prvem letu znižali za skupno med 26 in 30 milijoni evrov. JK

---