Ženske v boju proti mentaliteti sužnjev

Literarna zgodovina zadnjih dveh stoletij je na Češkem in v Sloveniji spregledala marsikatero pesnico in pisateljico, ki bi bila po zdajšnjih merilih označena kot kakovostna umetnica pisane besede. Nekatere izmed teh, po krivici pozabljenih književnic, sedaj v skupni navezi oživljajo danes pisoče ženske obeh narodov.

Radka Denemarkova (levo) in Tatjana Jamnik te dni pišeta zasnovo dvojezični antologiji, v katero bosta uvrstili dela pozabljenih čeških in slovenskih književnic. Foto: Bogdan Macarol
Radka Denemarkova (levo) in Tatjana Jamnik te dni pišeta zasnovo dvojezični antologiji, v katero bosta uvrstili dela pozabljenih čeških in slovenskih književnic. Foto: Bogdan Macarol

ŠKOCJAN > “Pred desetletjem sem v naši narodni knjižnici delala raziskavo o Boženi Nemcovi, češki pisateljici iz sredine 19. stoletja. Ob tej priložnosti sem naletela na rokopise Irme Geisl, ki je živela v istem obdobju. Ob izjemno kvalitetnem gradivu, ki je neznano javnosti, sem osupnila,” je povedala češka pisateljica Radka Denemarkova, ki je te dni na literarno-prevajalski rezidenci v Škocjanu. Ob rekonstrukciji pozabljene rojakinje je ugotovila, da je za časa življenja sicer objavljala poezijo in prozo, a le povprečne kvalitete: “Njenega ostalega modernega pisanja ji uredniki, ki niso dojeli, da je bila pred svojim časom, niso objavljali, temveč so ji ob zavrnitvi svetovali, naj piše drugače, češ da ne piše v redu.”

Vidne v dvojezični antologiji

V sodelovanju s Tatjano Jamnik, ki je prevedla več njenih del v slovenščino, sta letos prišli na idejo, da bi iz pozabe skupnega spomina obeh narodov izbrskali še katero od sorojakinj in jih izdali v skupni dvojezični antologiji. V navezi s Tajo Kramberger, ki bo tretja soavtorica dela, je Jamnikova naletela na močno literarno vlogo Trsta. “V tem takrat še kozmopolitskem mestu se je za slovenske ženske vse skupaj sploh začelo: v letih od 1897 do 1902 je tam izhajal časopis Slovenka kot priloga časopisa Edinost. Glavna urednica je bila Marica Nadlišek Bartol, pisateljica in mati Vladimirja Bartola. Za njo je Slovenko urejala Ivanka Anžič Klemenčič. Tu je objavljala tudi Zofka Kveder in marsikatera druga iz celinske Slovenije,” je povedala Jamnikova.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja je v Ljubljani živel založniški projekt slovenskih žensk, vezan na založbo Belo-modra knjižnica ter založba in revija Modra ptica. Tu so objavljale danes še poznane kot tudi že pozabljene avtorice; med njimi Milena Mohorič, Silva Trdina, Angela Jontes Gelč in Erna Muser. “Zanimivo je, da je to pravzaprav edina 'moško' vodena tedanja revija, ki je v slovenščino prevajala tudi pesnice iz drugih jezikov - da jih je sploh vzela za osebe, vredne pozornosti - in s tem skrbela za kulturno menjavo,” je še dodala Jamnikova.

Logika delovanja pozabe

Krambergerjeva, ki je tematiko družbene konstrukcije spolov tudi predavala na Univerzi na Primorskem, se je poglobila tudi v logiko delovanja pozabe, kjer je ugotovila, da so hitreje podvržena pozabi oziroma niso podprta družbena okolja, ki ščitijo ženske ali jih skušajo priznati kot enakovredne moškim. “Problem ni samo pozaba s strani moških, ampak tudi motivirana pozaba žensk, ki same izrivajo ženske, ki jih imajo za konkurenco. Kaže, da so oblastni mehanizmi in igre moči za večino ljudi pomembnejši od boja proti pozabi,” je povedala Krambergerjeva in nadaljevala: “Feminizem je v vseh svojih generacijah doslej (vsaj v najbolj plemenitem smislu) opravil pomembno delo, saj je ženske postavil nazaj v zgodovino in spomin, kjer so vedno bile, vendar pa obenem 'feminizem' ne more biti 'krinka' za nadaljnje izključevanje žensk, kar se pogosto še dogaja.”

Da je čas za izdajo takšne antologije več kot primeren, je soglašala tudi gostja iz Češke. “Kljub pogostokrat krivični patriarhalni družbi ne smemo pristati na vojno spolov, temveč se moramo boriti proti mentaliteti sužnjev, med njimi so tako moški kot ženske, ki hočejo biti všečni gospodarjem. Če bomo demokracijo, kar se že dogaja, zreducirali zgolj na posel, tvegamo posledico: v 21. stoletju bosta oba spola enakopravna, s tem da bomo, razen redkih posvečenih, vsi ostali enako izrinjeni na družbeni rob,” je Denemarkova nakazala, da bo v svojem pisanju še odpirala Pandorino skrinjico tabuiziranih in aktualnih tem.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano