Zakaj ženske nimajo spomenikov

Zavoljo 8. marca je naslov razstave, ki so jo sinoči odprli v Hiši kulture v Pivki. Avtorica je umetnica Ana Čigon iz Štanjela, ki bo predstavila umetniško produkcijo, v kateri obravnava bistvo praznovanja 8. marca, seksistične stereotipe. Sprašuje se , zakaj ženskam ne postavljajo spomenikov.

Ana Čigon je v filmu Ljubljana, mesto žensk, spomenikom moškim dodala žensko paralelo; Ivanu Cankarju Ito Rino, Simonu Gregorčiču pa Zofko Kvedrovo.
Ana Čigon je v filmu Ljubljana, mesto žensk, spomenikom moškim dodala žensko paralelo; Ivanu Cankarju Ito Rino, Simonu Gregorčiču pa Zofko Kvedrovo.  

PIVKA > Umetnica Ana Čigon na razstavi predstavlja dela s feministično tematiko, ki so nastala v zadnjih petih letih. Dela tematizirajo premajhno prisotnost umetnic v umetnostni zgodovini in žensk v družbi nasploh ter problematizirajo stereotipne predstave o ženskah in moških ter s tem povezana družbena pričakovanja in vloge.

V Hiši kulture so tudi ustvarjalni del razstave - delavnice, ki jo bo vodila akademska slikarka in pedagoginja Tanja Milharčič, in v okviru katere bodo naredili spominke, posvečene našim mamam, tetam, babicam. Ene bodo narisali, druge napisali, vsi pa bodo narejeni kot darilo, ki ga lahko postavimo na pomembno mesto.

Na razstavi, katere kustosinja je Mojca Grmek, so predstavljeni tudi projekti, ki so produkt skupinskega dela umetnice z drugimi ustvarjalkami, teoretičarkami in aktivistkami, njihov namen pa je osveščanje javnosti o pomembnih feminističnih vprašanjih.

Konkretno gre za tri kratke filme, en dokumentarec, ki je nastal lani, v času umetničine rezidence na Kosovu, en grafit in nekaj fotografij ter konceptualni prevod revij. “V kratkih filmih opozorim, da spomenikov ženskam tako rekoč ni. V filmu Ljubljana, mesto žensk, na primer skupaj s tremi drugimi ustvarjalkami pokažemo, da v glavnem mestu primanjkuje spomenikov, posvečenih ženskam. Komu so postavljeni spomeniki in kakšno identiteto komunicirajo, sem se spraševala tudi na Kosovu. Ugotovila sem, da se z njimi slavi zelo ozek spekter zgodovine, iz katere so izključene tako ženske kot tudi mnoge druge družbene skupine,” pojasnjuje Ana Čigon, ki se je v projektu lotila tudi specializiranih ženskih in moških revij in predstavila t.i. “konceptualne prevode”. V ženske revije je tako postavila moške vsebine, med temi tudi gole moške, v moške revije pa tekste o kuhanju, lepih oblekah, vitki postavi. “S tem sem tematizirala seksistične poglede revij, ki reproducirajo stereotipe,” pravi Ana.

Ana Čigon je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključila dodiplomski študij slikarstva in magistrski študij videa. Končala je tudi magistrski študij na umetniški univerzi v avstrijskem Linzu. Deluje na področju videa, performansa in novih medijev.

V okviru razstave bodo organizirali tudi vodene oglede, na katerih bodo govorili o tem, na kakšen način se lahko spominjamo pomembnih žensk in kje se navadno nahajajo spomini nanje - tudi v mestu, kot je Pivka. Pogovarjali se bodo o pomembnih ženskah, ki so živele v Pivki in okolici, in o tem, kaj so delale in ustvarjale. Spoznavali bodo, kako ulice v mestih dobijo ime in kako nastanejo javni spomeniki.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano